Osnutek strategije temelji na štirih stebrih, ki so aktivnost, samostojno in varno življenje vseh generacij, vključenost v družbo ter okolje za aktivnost v celotnem življenjskem obdobju. Prvi steber se nanaša na zaposlenost oz. delovno aktivnost. Usmerja k spodbujanju daljše delovne aktivnosti, da bi dosegli večjo delovno aktivnost starejših. To bi bilo denimo glede na osnutek mogoče doseči med drugim s podpiranjem več karier v življenjskem obdobju.
Zmanjševanje števila delovno sposobnega prebivalstva zadnjih nekaj let že zmanjšuje ponudbo delovne sile, so opozorili na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Po njihovih navedbah bi lahko do leta 2020 prišlo do zmanjševanja aktivnega prebivalstva v povprečju za osem tisoč oseb letno.
Delovna aktivnost med starimi 55 do 64 let je po opozorilu urada med najnižjimi v EU. Temu med drugim botruje tudi nerazvito upravljanje z različnimi starostnimi skupinami v podjetjih in neprilagajanje delovnih pogojev starejši delovni sili, je izpostavil Umar.
Osnutek strategije poudarja tudi pomen vključenosti. Takšen namen pa imajo tudi večgeneracijski centri, ki se ustanavljajo po Sloveniji. Ministrstvo za delo je septembra lani objavilo razpis, s katerim bi vzpostavili mrežo 15 večgeneracijskih centrov, ki bodo ponujali raznolike, dostopne in kakovostne preventivne programe, namenjene ranljivim družbenim skupinam, tudi starejšim.
V Sloveniji se je delež starih do 20 let v preteklih desetletjih že znižal in zdaj znaša približno 20 odstotkov, na tej nizki ravni pa bo ostal tudi v naslednjih desetletjih. Po drugi strani se povečuje delež starejših od 65 let. Medtem ko je delež starih 65 let in več leta 1990 znašal deset odstotkov, bo leta 2060 po napovedih znašal približno 30 odstotkov.
Evropski dan, ki so ga predlagali na mednarodni konferenci na Brdu pri Kranju leta 2008, od leta 2009 zaznamujejo po vsej Evropi. Vir: STA
