Evropska sredstva za aktivno staranje in potrebe starejših ljudi

Ljubljana, 16. 10. 2023 - Ministrstvo za kohezijo in razvoj je v ljubljanski Cukrarni pripravilo zanimiv posvet na temo Evropske kohezijske politike, ki ostaja glavna naložbena politika Evropske unije. S pomočjo te politike smo v naši državi uresničili že številne projekte, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu razvoju naše države.

Evropska unija in njene države članice, tudi Slovenija, so sprejele številne politike in programe, ki neposredno vplivajo na starejše ali pa jih na različne načine podpirajo. Evropska unija namreč preko evropske kohezijske politike in drugih mehanizmov nudi podporo in finančne vire za reševanje razvojnih razlik ter izvajanje številnih ukrepov na področju socialne politike, vključevanja, vseživljenjskega izobraževanja, zagotavljanja dostopnosti, mobilnosti in predvsem izboljšanja kakovosti življenja prebivalk in prebivalcev v Republiki Sloveniji.

Udeležence dogodka, ki ga je organiziralo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, je v uvodu pozdravil minister dr. Aleksander Jevšek, ki je poudaril je, da ministrstvo ne sofinancira le kolesarskih poti, vodovodov in kanalizacij, temveč tudi programe, ki so blizu ljudem ter izrazil zadovoljstvo, da bodo za to namenili sredstva tudi v finančni perspektivi 2021-2027. Sledila je predstavitev evropske kohezijske politike in nekaterih projektov, ki so prinesli koristi starejšim prebivalcem v naši državi. V okviru dogodka so različne organizacije predstavile tudi zanimive projekte za starejše, ki so bili financirani s pomočjo evropskih sredstev.

Osrednji del dogodka je bil namenjen razpravi z naslovom Reševanje potreb starejših v okviru evropske kohezijske politike, ki jo je vodil državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj mag. Marko Koprivc, ki je kot iztočnico v pogovoru omenil, da gre za pomembna evropska sredstva ki najdejo pravi namen na podlagi širokega odprtega dialoga s ključnimi akterji. V štartni ravnini do danes je bilo črpanih že 60 mio. evrov, v naslednjih mesecih pa se bo ta številka še podvojila.

Katere projekte torej vidijo kot prodorne, vsebinske in zanimive. Vsekakor so to projekti s t.i. »mehko vsebino.« Vlaganje v socialno sfero prilagojeno potrebam starejših. Razpravljavci so uvodoma, vsak iz svojega zornega kota, predstavili svoj vidik črpanja kohezijskega denarja, ki je na voljo nevladnikom.

Podpredsednik ZDUS Stanko Kranvogel je izpostavil projekta ki v ZDUS že potekata. Porojekt E- Oskrbe in program Starejši za starejše, pozornost pa bi znal pritegniti tudi projekt »Prostofer« saj je izrazito usmerjen v trajnejšo mobilnost starejših v smislku Zakona o strategiji dolgožive družbe.

Predsednica SUS Francka Četković je izpostavila problem dvigal v večstanovanjskih zgradbah in starejših stanovalcev, saj tudi dvigala prispevajo k trajnejši mobilnosti, vendar je mag. Koprivc dejal, da zaradi zapletene lastniške strukture v takih zgradbah tovrstna investiranja niso mogoča, vendar takoj dodal, da bo predlog posredoval v reševanje, saj si vsekakor zasluži pozornost.

Barbara Žgajnar, direktorica javnega zavoda Center za pomoč na domu Maribor je dejala, ko je orisala projekt Pro-akt, za katerega so prejeli kohezijska sredstva, da je zadovoljna da lahko spregovori o projektu, ki pije vodo. »V želji narediti nekaj več na področju varnosti in zdravja pri delu smo oblikovali interni projekt PRO-AKT Zdravje na dlani, katerega cilj je z inovativnimi vsebinami aktivno pristopiti k izboljšanju varnosti in zdravja na delovnem mestu in izboljšanju splošnega počutja in zdravja zaposlenih.« Ko je delavec zadovoljen, so zadovoljni tudi uporabniki storitev. Želim si, da bi bilo več evropskih sredstev namenjenih storitvam...«

Predstavnik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Zoran Hoblaj je dejal, da skupnost združuje preko 100 izvajalcev na področju socialnega varstva in da skupnost pokriva celoten spekter potreb uporabnikov. Država se je usmerila v izboljšanje pogojev v DSO-jih in aktivno poteka 22 projektov, v perspektivi pa načrtujemo tudi gradnje manjših enot,« je dejal Hoblaj in pohvalil prizadevanja in skrb glede notranje in zunanje institucionalizacije, kader pa seveda ostaja največja težava...

»To je nov izziv, kako motivirati še zaposlene, da ostanejo še naprej v delovnem razmerju v DSO-jih, ki mu bomo morali posvetiti še posebno pozornost,« pa je dodal moderator, državni sekretar na MRK, mag. Marko Koprivc. Sledila je še dobrih deset minut trajajoča razprava z obiskovalci, ki so si v galeriji Cukrarna lahko nato ogledali še predstavitve tistih projektov, ki potekajo, predvsem projekta Hiša dobre volje iz Ajdovščine.

Foto: ZDUS, MKR