Revščina tudi Sloveniji na žalost ni tuja, še posebej družinam, kjer starši
kljub trdemu delu prejemajo minimalno plačo ali zelo nizke dohodke, s katerimi
v svojih okoliščinah zelo težko preživijo. V revščini pa se znajdejo tudi
številni starejši, predvsem tisti z nizkimi pokojninami. Karitas v
letošnjem letu v Sloveniji s hrano pomaga več kot 100.000 osebam. Še večje
stiske pa doživljajo najrevnejši po svetu, ki so večinoma odvisni od
kmetijstva. Podnebne spremembe jim onemogočajo pridelek, skupaj s posledicami
svetovne recesije in konfliktov, pa se njihova revščina še poglablja. Ogrožena
so njihova življenja in nimajo možnosti za napredek. V skrajni revščine živi
vsak 9 zemljan oziroma 719 mio ljudi, med njimi je največ prebivalcev
podsaharske Afrike. Celotna mednarodna skupnost bi morala storiti več za
odpravo svetovne revščine do 2030. Slovenska karitas že
leta izvaja številne programe pomoči doma in v tujini, ki prispevajo k
odpravljanju revščine.
Karitas je v Sloveniji v lanskem letu razdelila več kot 3.490 ton osnovne hrane. V povprečju je s to hrano zagotovila največ dvomesečno pokritost socialno ogroženega gospodinjstva z najbolj osnovno hrano. Polovico hrane je bilo iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, preostali del pa iz naslova darov posameznikov in donacij podjetij. Na Karitas v Sloveniji se je lani po pomoč s hrano, higienskimi pripomočki in pri plačilu položnic obrnilo 99.408 oseb.
Žal se za mnoge, ki jim redno pomagamo na Karitas razmere ne izboljšujejo, saj smo še vedno priča velikim podražitvam hrane, stroškov povezanih z bivanjem ter drugih najnujnejših artiklov, ki predstavljajo glavnino odhodkov socialno ogroženih. Še posebej so ogroženi tisti, ki živijo sami. Tako je lani materialno pomoč in pomoč pri plačilu najnujnejših položnic na Karitas prejelo več kot 17.600 starejših, kar 17 % več kot v letu poprej. Temu se pridružuje preko 8.700 gospodinjstev, v katerih ljudje v aktivni dobi živijo sami. Avgustovske poplave pa so življenje številnih gospodinjstev, ki so že tako komaj shajali iz meseca v mesec, njihovo socialno sliko še poslabšale. Samo na Koroškem ocenjujemo, da je bilo v poplavah prizadetih med 30—40 % gospodinjstev v katerih posamezniki prejemajo nizke pokojnine in bo potreba po pomoči večja. Zaskrbljujoč je podatek, ki so ga župnijske Karitas zaznale pri zbiranju prošenj, da vsaj ¼ prizadetih gospodinjstev v novejših naseljih odplačuje kredit za svoje osnovne nepremičnine. Med prizadetimi gospodinjstvi pa so tudi družine, ki se do sedaj niso obračali po pomoč na Karitas, predvsem družine srednjega razreda, vendar so poplave v nekaj trenutkih uničile njihovo premoženje in bo v prihodnje pomoč Karitas dobrodošla. Potrebe po dodatni pomoči zaradi poplav se bodo do konca leta povečale, saj so pred nami hladnejši dnevi in zaradi poplavljenih objektov bodo stroški elektrike, kurjave še višji. Mnogim bo to preveliko breme glede na prihodke gospodinjstva.
Ob Svetovnem dnevu boja proti revščini želi Slovenska karitas spodbuditi tudi k ukrepom proti zmanjševanju revščine na svetovni ravni, kjer v najrevnejših državah sveta, še posebno na območju pod-Saharske Afrike, milijoni ljudi živijo v skrajni revščini. Revščino pa še dodatno povzročajo vojne, konflikti, naravne katastrofe. Ljudje so brez dostopa do hrane, pitne vode, zdravstva, primerne izobrazbe in možnosti za delo ter s tem za preživetje in dostojno življenje. Za odpravljanje svetovne revščine je hkrati potrebno povečevati nudenje humanitarne pomoči, po drugi strani pa blažiti podnebne spremembe, krepiti odpornosti na krize in vlagati v razvoj, v zdravstvo, izobraževanje, dostop do pitne vode ter omogočanje dela revnim tudi izven kmetijstva, da se lahko sami dostojno preživijo. Na Slovenski karitas izvajamo več projektov za pomoč odpravljanja revščine po svetu, še posebej v Afriki preko akcij Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo ter humanitarnih in razvojnih projektov, ki jih podpira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS tudi v sklopu humanitarnega strateškega partnerstva. Slovenska karitas s humanitarnimi in razvojnimi projekti doseže več kot 300.000 oseb po vsem svetu.
Zagotovimo, da do leta 2030 ne bo več potrebno obeleževati mednarodnega dneva za izkoreninjenje revščine, ampak da bo do takrat revščina v Evropi in v svetu skoraj pozabljena!
VIDEO - p PEDRO OPEKA NAGOVOR NA SLOVENSKIH RAZVOJNIH DNEVIH 2-6.10.2023
