Predstavitev knjige 'Nepojmljivo' Dušana Štefančiča in Natalije Švab #video

V več kot 90 letih življenja je Dušan Stefančič le enkrat resno razmišljal o tem ali je bolje živeti ali umreti. Star je bil 16 let.

Ljubljana, 22.1.2024 – V Muzej novejše in sodobne godovine Slovenije je potekala predstavitev knjige 'Nepojmljivo' katera opisuje življenjsko pot Dušana Stefančiča, ki je na lastni koži izkusil grozote koncentracijskih taborišč. Knjigo sta spisala skupaj z novinarko Natalijo Švab. Pri pisanju pa je sodelovala tudi Monika Kokalj Kočevar, muzejska svetnica

Grozote, lakota, beda in delovne zahteve koncentracijskega taborišča so grozile, da bodo dokončno zlomile duh sicer odločnega in iznajdljivega najstnika. Ampak mladi Dušan se tistega dne ni zlomil. Ne! Že nekaj sekund kasneje se je vanj vrnil borbeni duh, zaradi katerega si ni znal predstavljati, »da bi v taborišču pustil svoje kosti«.

Na lastni koži je izkusil grozote koncentracijskih taborišč Dachau, Sainte-Marie-aux-Mines, Natzweiler, Mauthausen, Gusen I. in Gusen II.

»Vse skupaj je bilo nerazložljivo, nepojmljivo, neopisljivo, nepredstavljivo,« pravi o stvareh, ki jih je videl in doživel. Ampak na koncu ni le preživel, ampak resnično živel.Njegovo pestro življenjsko pot, ki ga je vodila celo v Indijo, ter spoznanja o sebi, človeku in svetu opisuje knjiga Nepojmljivo, ki sta jo spisala z novinarko Natalijo Švab.

Življenjsko zgodbo Dušana Stefančiča in njegovo sporočilo prihodnjih generacijam, je na osnovi njunih izčrpnih pogovorov, ki so potekali v Gornjem Gradu in Ljubljani, spisala dolgoletna novinarka Natalija Švab.

Povedala je: “Dušana Stefančiča sem pred leti prvič srečala na dogodku od dnevu Evrope. Z le nekaj stavki je uspel poslušalce dogodka opomniti, kako ranljiva je v resnici povojna zaobljuba »nikoli več«. Zato so zgodbe pričevalcev tako pomembne in zato je tudi nastala ta knjiga.

Je izjemen pričevalec, ki sicer uporablja le malo pridevnikov in tudi o največjih grozotah govori na prvi pogled precej neprizadeto, a tako, da besede zaležejo, opomnijo in učijo. Tudi o tem, da ni pomembno le preživeti, ampak živeti.

Njegova zgodba namreč ni le zgodba o preživetju grozljivega obdobja, ampak predvsem zgodba o tem, kako je mogoče tudi na temeljih takšne izkušnje, ki bi marsikoga potegnila v mračno brezno spominov, zgraditi uspešno in srečno življenje.

Knjiga tako ne prinaša le pričevanja o taborišču, ampak celostni pogled na več kot devet desetletij dolgo življenjsko pot, polno zanimivih ovinkov, ki je tesno prepletena z življenjsko potjo njegove soproge Zdenke, zato ima posebno mesto v knjigi tudi njena življenjska zgodba. Predvsem pa knjiga prinaša njegovo edinstveno oceno stanja duha človeka in družbe, zgrajeno na osebni izkušnji z enim najbolj mračnih poglavij človeške zgodovine.”

Dušan Stefančič (14. avgust 1927) se je rodil v Gornjem Gradu. Otroštvo je preživel v različnih krajih Kraljevine Jugoslavije, saj so se zaradi očetove službe pogosto selili.

Leta 1941 se je družina vrnila v domovino, v okupirano Ljubljano. 21. januarja 1944 je bil nato aretiran in poslan v koncentracijsko taborišče Dachau. Svobodo je dočakal v koncentracijskem taborišču Gusen II., ko so ga 5. aprila 1945 osvobodili Američani.

Po vojni je zaključil gimnazijo ter končal študij prava. Bogata in uspešna poklicna pot ga je vodila v Litostroj, Ljubljansko banko in celo v Indijo.

Po upokojitvi čas preživlja med Ljubljano in Gornjim Gradom ter v Sloveniji in tujini predava in piše o taboriščni izkušnji ter naukih tega mračnega zgodovinskega obdobja.

VIDEO - Odlomek s predstavitve knjige

  VIDEO - Dušan Stefančič - Nepojmljivo