MARIJINO VNEBOVZETJE – veliki šmaren

Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren je najstarejši Marijin praznik. Na Vzhodu ga zasledimo že v 5. stoletju, na Zahodu pa 150 let pozneje. Ta dan se najprej spominjamo Marijine blažene smrti. Nekateri bogoznanci sicer menijo, da Marija sploh ni umrla. Vendar pa temu nasprotuje skoraj enodušno pričevanje izročila. Splošno pa je prepričanje, da je bila Marijina smrt bolj smrt iz ljubezni kakor pa iz neke nuje; imela naj bi značaj samopouživanja v žaru ljubezni, ki jo je v Mariji razvnel Bog. Zato so sprva ta praznik lepo imenovali »Marijino zaspanje«.

Marija je bila tudi s telesom vzeta v nebo. To je verska resnica (dogma), ki jo je razglasil papež Pij XII. 1. novembra 1950. Papež v svoji apostolski konstituciji omenja, da so sveti cerkveni očetje in veliki učitelji v pridigah in nagovorih že od pradavnine ob prazniku vnebovzetja ljudstvu govorili kot o znani resnici in jo utemeljevali z višjimi in globljimi razlogi. Na ta praznik se namreč ne spominjamo le tega, da Devica Marija ni bila po smrti podvržena telesnemu trohnjenju, temveč je to njeno zmagoslavje nad smrtjo, ko je po zgledu edinorojenega Sina Jezusa Kristusa dosegla nebeško slavo.

Še posebej se danes spominjamo Marijinega obujenja od smrti. Poročila pripovedujejo, da so apostoli položili Marijino telo najprej v skalnat grob pod Oljsko goro blizu vrta Getsemani. Tomaža takrat ni bilo zraven. Čez tri dni je prišel tudi on. Rad bi še enkrat videl nebeško Mater. Odvalili so kamen od groba, a glej, grob je bil prazen. Samo cvetje in prti so bili v njem. Umetniki so ta prizor velikokrat upodobili.

Pri Slovencih je že sam sprejem krščanstva tesno povezan z Marijinim vnebovzetjem. Prva cerkev med pokristjanjenimi Slovenci na Koroškem, Gospa Sveta, je vsekakor bila že takoj od začetka posvečena Mariji vnebovzeti. In »velika maša« (vnebovzetje) je bila stoletja pri našem narodu posebno priljubljen čas romanj v razna Marijina svetišča.

V petek, 15. avgusta 2014, na praznik Marijinega vnebovzetja, bodo slovenski škofje darovali svete maše po naslednjem sporedu:

- ob 10.00 bo na Brezjah, pred baziliko in narodnim svetiščem Marije Pomagaj sveta maša in ponovna slovesna izročitev slovenskega naroda Božji materi Mariji ter obhajanje 100. obletnice začetka 1. svetovne vojne in s tem združen spomin na vse žrtve 1. svetovne vojne. Sveto mašo bo daroval apostolski administrator ljubljanske nadškofije in novomeški škof msgr. Andrej Glavan;

- ob 10.00 bo murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf daroval glavno praznično sv. mašo v Turnišču;

- ob 10.00 bo v romarski cerkvi Matere Božje Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi slovesna maša in obnovitev izročitve slovenskega naroda Materi Božji. Mašo bo daroval upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih;

- ob 10.00 bo v župnijski cerkvi Marijinega obiskanja v Petrovčah pri Celju sveta maša, ki jo bo daroval celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek;

- ob 10.00 bo koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak v romarski baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori pri Gorici daroval slovesno sveto mašo. Prav tako bo škof Bizjak ob 19.00 daroval sveto mašo v koprski stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja;

- ob 17.00 bo kardinal dr. Franc Rode daroval praznično sveto mašo v Marijini cerkvi na Blejskem otoku.

Vir: SŠK, Družina