Kraška dolina Rakovega Škocjana je zavarovano območje z najstarejšim veljavnim aktom o zavarovanju v Sloveniji. Že leta 1949 je bila prepoznana kot del narave, ki ga je vredno in potrebno varovati. Z ustanovitvijo Javnega zavoda Notranjski regijski park v letu 2002 je dobila tudi upravljavca in s tem priložnost, da po desetletjih brez upravljanja ponovno zaživi. Tokrat so skupaj stopili vsi, ki na tem območju delujejo in v zadnjih desetih letih naredili toliko, da je Rakov Škocjan spet privlačen in varen za obisk.
V sodelovanju z občino Cerknica in Notranjskim regijskim parkom so obnovljene varovalne ograje, prenovljena in podaljšana naravoslovno učno pot z razlagalnimi tablami in uredili nekaj osnovnih naprav za počitek. Obnovljene so tudi izhodiščne točke in smerokazi ter bil saniran drevored ob cesti skozi Rakov Škocjan.
Žledolom v letu 2014 je močno zaznamoval podobo Rakovega Škocjana in širše okolice ter močno povečal obseg našega dela. Brez strokovne in finančne pomoči Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki skrbi za skoraj vsa zemljišča na tem območju in brez vloženega dela sodelavcev in delavcev, zaposlenih preko javnih del pod okriljem Notranjskega regijskega parka bi bil Rakov Škocjan danes lahko tudi opustošeno in mestoma neprehodno gozdno območje.
Pri sanaciji žledoloma so pomagali tudi sodelavci Centrov šolskih in obšolskih dejavnosti iz vse Slovenije ter ostali prostovoljci na organiziranih delovnih akcijah. Zadnji dve leti tako odpravljajo posledice žledu, posledice napada lubadarja, v sklopu tega pa so se odločili, da obnovijo in oživijo košene laze in nekaj zaraščenih tudi očistijo z namenom vzdrževanja mozaičnosti krajine in ohranjanja visoke stopnje biotske raznovrstnosti.
Pri vseh aktivnostih je potekalo sodelovanje tudi z Zavodom za gozdove Slovenije, lokalnimi izvajalci in društvi ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti, Domom Rak, ki je gostoljubno poskrbel za prehrano.
Rakov Škocjan je kras v malem in zato zelo primeren za razlago narave na različnih ravneh. Sistem
Z otvoritvenim dogodkom pa pot sodelovanja ni končana. Dela je še veliko, zato se vključujejo tudi v regijske in druge projekte, s pomočjo katerih želijo med drugim nadgraditi didaktične vsebine, poiskati ustrezne prometne rešitve in pripraviti vodnik v več jezikih, hkrati pa poskrbeti, da Rakov Škocjan še naprej ostane miren košček narave.
Besedilo: Alja Grošelj, Janez Platiše
Foto: Janez Platiše
