VIDEO POSNETKI ODLOMKOV S PRIPRAVLJALNEGA POSVETA O SREBRNI EKONOMIJI
Če upoštevamo kupno moč starejših in njihovo številčnost (v deželah OECD bo leta 2050 njihov delež 25 %), starejši predstavljajo potencialno pomemben trg, ki bo morebiti postal celo eden najpomembnejših trgov. Inovativna podjetja bodo lahko svoje naložbe usmerila na ta trg, prav tako tudi druga, četudi manj inovativna, delujoča na posameznih področjih (zavarovalnice, turistične agencije in hotelirstvo itd). Srebrna ekonomija nikakor ni sektor gospodarstva, ločen od drugih. Zaobjema dejavnosti, ki se dotikajo celotnih sektorjev porabe in proizvodnje. Usmerjena je v proizvodnjo in distribucijo blaga in storitev, ki ustrezajo starejšim in njihovim potrebam. Hkrati pa srebrna ekonomija pripravlja mlade generacije na njihovo prihodnjo starost.
Kaj res samo to? Zdi se, da je srebrna ekonomija na samem začetku zašla, sledeč slabšalnim in drugim stereotipom o starejših. Pozabili smo na to, da je v katerikoli ekonomiji človek hkrati potrošnik in proizvajalec, da sta njegova poraba in proizvodnja povezana z blagostanjem vseh generacij. Starejši glede tega niso izjema! Srebrna ekonomija zahteva celosten pristop, v kateri naj starejši sodelujejo kot prožni starejši delavci z izkustvenim znanjem, ki se je nabiralo v različnih vlogah na delovnem mestu, kot proizvajalci in potrošniki, kot inovatorji. Srebrna ekonomija niso le storitve in proizvodi za starejše v izbranih sektorjih ter tiste za lajšanje bolezenske starosti. Poudarek je na prispevanju znanja in izkušenj starejših ter nevladnih organizacij!
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje
Poljanska 6, 1000 Ljubljana
Video in foto: Janez Platiše
