ponedeljek, 24. julij 2017

Delo detektivov je izredno zanimivo in polno izzivov

 »Hitra vozila, orožje in adrenalin so prizori, ki jih prikazujejo detektivski filmi. V realnosti sta bistveni orodji detektiva opazovanje in sledenje,« svoje delo ob mednarodnem dnevu zasebnih detektivov in preiskovalcev, ki ga obeležujemo danes, z zanosom predstavi detektivka Bernarda Škrabar, direktorica Detektivsko-varnostne agencije. »V praksi se zgodi, da tudi po 10, 20 ali več ur sedimo v vozilih in se ne zgodi nič. Gledamo v stavbo, iz katere ne pride nihče. Zato so natančnost, potrpežljivost in tudi konstruktivna trma tiste lastnosti, ki jih mora imeti pravi detektiv, da lahko zdrži ure in ure dolgočasnega opazovanja in čakanja na pravi trenutek, ki ga morda sploh ne bo.«



Delo detektivov je izredno zanimivo in polno izzivov pove detektivka in doda, da se zanj odloča vedno več ljudi. Pred šestimi leti (leta 2011) smo imeli v Sloveniji 81 detektivov, od tega kar 65 moških in 16 žensk. Letošnje leto pa je detektivov 87. Njihov delež po spolu pa se je močno spremenil – moških, ki opravljajo ta poklic, je 58, žensk pa 29.





Povečuje se tudi število primerov, ki jih obravnavajo detektivi. V detektivsko varnostni agenciji, kjer so vse dni v letu dosegljivi 24 ur na dan, so letos obravnavali že 37-odstotkov več primerov. »Pri nas več kot 95 odstotkov dela opravimo za podjetja. Primeri, ki jih obravnavamo pa so iz leta v leto bolj zapleteni in za njihovo uspešno reševanje potrebujemo vedno več znanja, ustrezne opreme in predvsem izkušenj,« pove Škrabarjeva, ki opaža še eno stvar: »V 11 letih, kar opravljam ta poklic, se je ogromno spremenilo. Svet nam je kar na enkrat na dosegu tipkovnice in miške. Včasih je bilo z določeno zadevo en teden ali več dela, sedaj jo lahko preveriš še isti dan.«



V vsepovprek povezanem in globaliziranem svetu z napredno in močno razvito tehnologijo posamezniki lahko poslovno ali kako drugače sodelujemo, si izmenjavamo informacije, storitve ali blago z ljudmi iz vsega sveta, pove sogovornica in doda, da je to vplivalo tudi na način dela detektivov: »V vsakem preiskovanju ključno vlogo odigra zbiranje informacij. Pri tem se moramo zavedati, da je poleg količine pomemben tudi način njihovega zbiranja.« Ob tem poudari, da smo le z na ustrezen način zbranim materialom lahko uspešni v postopkih pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi ter drugimi organi oziroma organizacijami.



»Med detektivi je vse več primerov mednarodnega sodelovanja – imeti moraš razvito mrežo zanesljivih detektivov po svetu, ki se znajo hitro in profesionalno odzvati. V naši agenciji tako s pomočjo tujih kolegov lahko danes poiščemo informacije, dokazno gradivo, preverimo osebe ali podjetja v praktično vseh državah sveta,« pove Škrabarjeva. »Pogosto v eni sami uri spakiramo kovčke in opremo ter skupaj z nekaj sodelavci odpotujemo na drugi konec sveta in se tam lotimo nekega primera. Seveda ni vse tako lahko, potrebno je ogromno organizacije, usklajevanja, ampak po dobro rešenih mednarodnih primerih vidiš, da imaš ogromno potenciala,« svoje delo opiše detektivka, ki ji mednarodni primeri predstavljajo svojevrsten izziv.



Temelj takšnega mednarodnega poizvedovanja je tudi široka in razvejana mreža poznanstev, ki se med tujimi detektivi in preiskovalci postopoma gradijo in izoblikujejo tudi na različnih vsakoletnih srečanjih. Eno takšnih je tudi mednarodno srečanje združenja Council of International Investigators (CII), ki povezuje detektive iz kar 66 različnih držav. Letošnje je prvič v zgodovini potekalo pri nas, pove Škrabarjeva, ki je skupaj z agencijo detektive gostila na večdnevnem srečanju v Ljubljani: »Prepoznali smo priložnost. Z organizacijo srečanja smo Slovenijo želeli postaviti na svetovni zemljevid profesionalnih detektivov in s tem pokazati svetu, da sledimo trendom v tej panogi in da nas ne glede na našo majhnost ne gre podcenjevati.«

Eugène François Vidocq

Na današnji dan, ko detektivi širom po svetu obeležujejo rojstni dan prvega znanega zasebnega detektiva Eugèna Françoisa Vidocqa, se je spomnila tudi na to, zakaj se je odločila za to poklicno pot: »Detektivka sem zato, ker ljubim ta poklic. Intelekt in intuicija sta mi že kot otroku dobro služila. Vedno sem hotela priti do srži nečesa, vztrajam do konca, sem natančna, na trenutke skoraj preveč redoljubna, samosvoja in nepopustljiva. Ko v mislih vrtim dogodke iz moje preteklosti, mi je jasno, da sem bila rojena za to delo in da je povsem logično, da me je pot pripeljala sem, kjer sem sedaj.« Prav ta srčnost pa jo žene naprej, k doseganju vedno višjih poklicnih ciljev – pravkar zaključuje šolanje v Nemčiji, zahvaljujoč širokemu spektru referenc in dolgoletnim detektivskim izkušnjam pa je bila kot edini slovenski detektiv nedavno sprejeta tudi v mednarodno združenje detektivov INTELLNET.