Argentinska pianistka Martha Argerich, ki velja za eno izmed najbolj priznanih pianistk našega časa, se je izpopolnjevala pod mentorstvom Vincenza Scaramuzza, Bruna Seidlhoferja, Friedricha Gulde, Nikite Magaloffa, Madeleine Lipatti in Stefana Askenaseja. Vse od zmage na znamenitem Chopinovem tekmovanju v Varšavi leta 1965 kraljuje na koncertnih odrih, tako solistično kot v sodelovanju z najuglednejšimi glasbeniki, orkestri, dirigenti. Je prejemnica številnih nagrad in priznanj. Leta 1999 je ustanovila mednarodno klavirsko tekmovanje in festival Marthe Argerich v Buenos Airesu, leta 2002 pa »Progetto Martha Argerich«. Posebno cenjene so njene interpretacije repertoarja 19. in prve polovice 20. stoletja. Na koncertu Ljubljana Festivala se bo predstavila z izvrstnimi madžarskimi glasbeniki, s Komornim orkestrom Franza Lista iz Budimpešte. V prvem delu koncerta bo zazvenel Mozartov Divertimento za godala v D-duru, KV 136, ki mu bo sledilo najbolj znano delo francoskega romantika Saint-Saënsa, Živalski karneval s portreti živali, v izvedbi klavirskega dua z recitacijami v interpretaciji filologinje in igralke Annie Dutoit. V drugem delu bo na sporedu Lisztovo delo Angelus, Šostakovičev Koncert pa bo virtuozno izpostavil tako klavir kot trobento.
(10. 7. ob 20.00, Cankarjev dom)
Orkester Slovenske filharmonije z zavidljivo 300-letno tradicijo koncertira na svojih abonmajskih koncertih, matinejah za otroke, priložnostnih koncertih in gostovanjih v evropskih kulturnih središčih, ZDA ter na Japonskem z nastopi na pomembnih mednarodnih festivalih. K sodelovanju je v goste povabil vrsto uglednih solistov in dirigentov kot tudi mlade glasbene upe. Tokrat se bo s slovenskimi filharmoniki predstavil nadobudni 28-letni kitajski violončelist Nie Jiapeng, ki je študij končal na Nacionalni univerzi v Singapurju ter na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu. Dirigentska palica bo v rokah Zhang Guoyonga, profesorja in vodje oddelka za dirigiranje na Glasbenem konservatoriju v Šanghaju in umetniškega vodje Šanghajske opere. Kitajska glasbenika sta na Ljubljana Festivalu navdušila že leta 2014.
(11. 7. ob 20.00, Slovenska filharmonija)
Kneginja čardaša je opereta v treh dejanjih na libreto dunajskega dramatika in libretista operet Lea Steina (1861–1921) ter igralca in libretista madžarskega rodu Béle Jenbacha (1871–1943). Premiera je bila 17. novembra 1915 v Gledališču Johanna Straussa na Dunaju. Ne glede na to, da je bil to čas vojne vihre, je vesela zgodba o zmagoslavju prepovedane ljubezni doživela takojšnji uspeh. Strastne vznemirljive melodije priljubljenih arij in ansamblov, začinjene s čardašem, so se prikupile občinstvu vsega sveta ne samo na odrskih deskah, ampak tudi v filmih. Tokrat bodo zazvenele pod vodstvom dirigenta Veseljka Barešića in režiserja Ivana Lea Lema iz Hrvaške v združenih močeh ljubljanskega opernega ansambla in Zagrebškega mestnega gledališča Komedija. Režiser Ivan Leo Lemo močno izpostavlja vidik razlik v družbenem statusu, ki so vidne še danes, sicer v drugačnih okoliščinah. »Nekdaj fevdalizem, snobizem, elitizem, danes še slava, estrada. Dvorci so nevidni, a vsi se šopirimo kot aristokrati,« je zapisal. »Silvi ni do slave; prekine turnejo po Ameriki, da ponudi še eno možnost svoji ljubezni. Je kot Carmen, kot Antigona; njeni zakoni niso s tega sveta, pri njej velja pravilo: vse ali nič. Ne želi, da bi se kdo ponižal zaradi ljubezni, niti ne sprejema tega, da bi se sama povzpela po družbeni lestvici za ceno svoje identitete. Na tem mestu sem emancipacijski svinčnik dodatno ošilil pri adaptaciji besedila. To sem storil iz občutka solidarnosti do vseh kmetov, ciganov in pravih zaljubljencev.«
(12.–14. 7. ob 20.00, SNG Opera in balet Ljubljana)
Festival Ljubljana je vključno z letošnjimi umetniki XX. Mednarodne likovne kolonije gostil že sto šestdeset ustvarjalcev – osemdeset iz tujih držav in osemdeset iz Slovenije. Rezultat je bogata stalna zbirka likovnih del oziroma – Ljubljana Festival Collection. Letos se bodo likovne kolonije udeležili: David Hinhcliffe iz Avstralije, iz Nemčije prihaja dr. Ulrike Kasper, iz Italije Alberto Lanzaretti, iz Avstrije Manfred Mörth, iz Slovenije pa Majda Skrinar, Jelka Flis, Aleš Sedmak in Samo Jurečič ter multimedijski umetnik Lado Jakša, ki nas bo spremljal ves teden. Selektor XX. Mednarodne likovne kolonije je Tomo Vran.
(16.–21. 7., Križanke; odprtje: 21. 7. ob 12. uri, Viteška dvorana, Križanke)
(11. 7. ob 20.00, Slovenska filharmonija)
Kneginja čardaša je opereta v treh dejanjih na libreto dunajskega dramatika in libretista operet Lea Steina (1861–1921) ter igralca in libretista madžarskega rodu Béle Jenbacha (1871–1943). Premiera je bila 17. novembra 1915 v Gledališču Johanna Straussa na Dunaju. Ne glede na to, da je bil to čas vojne vihre, je vesela zgodba o zmagoslavju prepovedane ljubezni doživela takojšnji uspeh. Strastne vznemirljive melodije priljubljenih arij in ansamblov, začinjene s čardašem, so se prikupile občinstvu vsega sveta ne samo na odrskih deskah, ampak tudi v filmih. Tokrat bodo zazvenele pod vodstvom dirigenta Veseljka Barešića in režiserja Ivana Lea Lema iz Hrvaške v združenih močeh ljubljanskega opernega ansambla in Zagrebškega mestnega gledališča Komedija. Režiser Ivan Leo Lemo močno izpostavlja vidik razlik v družbenem statusu, ki so vidne še danes, sicer v drugačnih okoliščinah. »Nekdaj fevdalizem, snobizem, elitizem, danes še slava, estrada. Dvorci so nevidni, a vsi se šopirimo kot aristokrati,« je zapisal. »Silvi ni do slave; prekine turnejo po Ameriki, da ponudi še eno možnost svoji ljubezni. Je kot Carmen, kot Antigona; njeni zakoni niso s tega sveta, pri njej velja pravilo: vse ali nič. Ne želi, da bi se kdo ponižal zaradi ljubezni, niti ne sprejema tega, da bi se sama povzpela po družbeni lestvici za ceno svoje identitete. Na tem mestu sem emancipacijski svinčnik dodatno ošilil pri adaptaciji besedila. To sem storil iz občutka solidarnosti do vseh kmetov, ciganov in pravih zaljubljencev.«(12.–14. 7. ob 20.00, SNG Opera in balet Ljubljana)
Festival Ljubljana je vključno z letošnjimi umetniki XX. Mednarodne likovne kolonije gostil že sto šestdeset ustvarjalcev – osemdeset iz tujih držav in osemdeset iz Slovenije. Rezultat je bogata stalna zbirka likovnih del oziroma – Ljubljana Festival Collection. Letos se bodo likovne kolonije udeležili: David Hinhcliffe iz Avstralije, iz Nemčije prihaja dr. Ulrike Kasper, iz Italije Alberto Lanzaretti, iz Avstrije Manfred Mörth, iz Slovenije pa Majda Skrinar, Jelka Flis, Aleš Sedmak in Samo Jurečič ter multimedijski umetnik Lado Jakša, ki nas bo spremljal ves teden. Selektor XX. Mednarodne likovne kolonije je Tomo Vran.(16.–21. 7., Križanke; odprtje: 21. 7. ob 12. uri, Viteška dvorana, Križanke)
