Bolniški stalež bi radi omejili

V​ četrtek, 15. februarja 2018 je bila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)​ novinarska konferenca​ na kateri so se novinarji seznanili z najnovejšo analizo vzrokov za bolniške odsotnosti z dela ter z drugimi aktualnimi temami s seje upravnega odbora. Vodil jo je Damjan Kos, vodja - direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostmi. 

Sodelovali so: Marjan Sušelj,​ ​generalni direktor ZZZS​,​ Tatjana Čerin, predsednica Upravnega odbora ZZZS​, Nina Pirnat, ​direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke ZZZS in​ ​ Ticijana Prijon, ​v​odja oddelka zdravstvene komisije ZZZS​.​ 

VIDEO posnetek celotne tiskovne konference


Z​e​​lo pomembna se mi zdi naslednja ugotovitev, ki jo Nina Pirnat​ omeni proti koncu predstavitve analize. Pove, da drugo poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Miroljub Ignatović, Aleksandra Kanjuo Merčela, 2017), v katerem so predstavljeni podatki o delovnih pogojih v Sloveniji, psihohocialnih tveganjih in nevarnostih na delovnem mestu, zdravju na delovnem mestu, ter psihičnem in fizičnem nasilju, kaže, da v Sloveniji na navedenih področjih marsikje odstopamo od EU 28 in Finske.

Delež zaposlenih, ki dela več kot 70 ur na teden, ob upoštevanju indeksa plačanega in neplačanega dela, je v Sloveniji najvišji med državami EU 28. Po podatkih raziskave se v primerjavi z delavci v EU 28 in na Finskem manj slovenskih delavcev čuti sposobnih, da bi bili sposobni opravljati trenutno delo do 60 leta. V primerjavi z delavci EU-28 in Finci bi se Slovenci/ Slovenke želeli tudi prej upokojiti.

Tatjana Čerin, predsednica upravnega odbora ZZZS iz vrst delodajalcev pravi, da je Slovenija edina država poleg Bolgarije v Evropski uniji, ki nima časovno omejene bolniške odsotnosti in da bi jo bilo potrebno omejiti na eno leto. " Po njenem prepričanju in po prepričanju delodajalcev, je bolniško nadomestilo relativno visoko in do neke mere stimulira odsotnost." Ošvrkne tudi primarno zdravstvo in pravi, da v polovici primerov zaradi slabe diagnostike po nepotrebnem pošiljajo bolnike, v polovici primerov, na specialistične preglede.

Čerinova pravi, da je veliko bolniških zaradi prometnih nesreč, alkoholizma, starosti in slabe zdravstvene kondicije Slovencev. Nič pa ne omeni, da je veliko bolniških staležev zaradi slabih delovnih pogojev, prekomernega delovnega časa, slabih odnosov med delodajalcev in delavcem, ki je v večini primerov samo slabo plačana 'delovna sila'. Nič ne omeni kako naj se delodajalci zgledujejo po Finski in drugih razvitih EU držav kjer se zavedajo, da je zadovoljen in dobro plačan delavec (ne delavna sila) ustvarjalno delaven in zdrav.

Prav tako Čerinova nič ne omeni, da naši delodajalci, razen nekaterih izjem kjer nimajo problema zaradi bolniškega staleža, najmanj vlagajo in investirajo v delovna mesta in predlagal naj jim država pomaga. Ošvrknila je tudi medicino dela, da slabo ker je privatizirana in ima svoje interese (svoj čas se je zavzemala za privatizacijo zdravstva). Prav tako meni, da nad bolniškimi ni pravega nadzora.

"Sedanji način s pooblaščenimi izvajalci medicina dela pri delodajalcu nikakor ne deluje pri spremljanju stanja delavca, prilagajanju delovnih mest. Imamo krasno zakonodajo, pa slabo izvedbo" pravi Nina Pirnat.

Marjan Šušelj, generalni direktor ZZZS poudarja, da se Slovenci po bolniških odsotnostih z deležem 4,26 izgubljenih dni na zaposlenega uvrščamo v sredino evropskih držav. Slabše so Belgija, Švedska, Češka, boljše od nas pa so naši severni sosedje, Avstrijci, Nemci, VB in Francija. Po strokovnih priporočilih naj bi delež bolniškega staleža znašal 3,2 do 3,5 izgubljenih dni na zaposlenega, kar bi bilo manj, bi šlo v škodo pacientov in presentizem (prisotnost na delu kljub bolezni, obolenju ali slabemu počutju). "Več ko gre denarja za bolniške odsotnosti manj ga je za zdravstvene storitve in tudi za zmanjšanje čakalnih dob," poudari Šušelj.