sreda, 21. februar 2018

Splošnim in družinskim zdravnikom je potrebno zaupati napotovanja

Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje dr. Ana Medved in izr. prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo sta na skupni izjavi pojasnila kako bi optimizirali oziroma uredili sistem napotovanja.


Državna sekretarka je poudarila, da določba 24. člen iz Splošnega dogovora ni namenjena nikakršnemu "kaznovanju" zdravnikov ampak optimizaciji napotovanja: "v primeru neupravičene izdane stopnje nujnosti se bo zdravstvena storitev zaračunala primarnemu nivoju oz. zavodu, kazni za zdravnike ni." Državna sekretarka je pojasnila, da bomo pilotno naprej uvedli kriteriji in merila za področje revmatologije, morebiti kasneje tudi za ostala področja specialnosti, če jih bodo potrdili pristojni Razširjeni strokovni kolegiji (RSK) in nato še RSK za družinsko medicino. Če se bosta oba RSKja strinjala (za revmatologinjo in družinsko medincsko) bi morda lahko te kriterije uvedli v drugi polovici leta."



"Vsem zdravstvenim zavodom smo izdali dopis, v katerem jim pojasnjujemo nadaljnje korake glede postopnega in kontroliranega uveljavljanja tega člena. V prihodnjih dneh se bomo dogovorili z revmatologi, na kakšen način pričeti s preverjanjem ustreznosti napotitev v njihovo urgentno ambulanto. Nato bomo predstavili kriterije za napotovanje v urgentne revmatološke ambulante strokovni javnosti, potem ko se bomo o njih uskladili z RSK za družinsko medicino," je dejala državna sekretarka.

Izr. prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo v UKCKL je pojasnil, zakaj je nujno potrebno urediti sistem. "Jezi nas, da pride v ambulanto z nujno napotnico bolnik, ki ga tri leta boli desni kolk in peti levi kolk. Prav tako nas jezi, ko pride v revmatološko ambulanto bolnik, ki ga dva dni bolijo sklepi.""Kriterije za našo specialnost imamo že napisane, določili bomo jasna merila, kakšen bolnik sodi v urgentno ambulanto.



Naš namen je, da ne bomo imeli več toliko stopenj nujno, ampak več zelo hitro. Poleg tega se nam zdaj dogaja, da noben zdravnik praktično ne predpiše več stopnjo nujnosti redno. Zgodi se nam lahko, da se nam bo zaradi tega porušil sistem, ki trenutno dobro deluje. Vse napotnice tudi triažiramo. Tudi od tega kako dobro je izpolnjena napotnica je odvisno kako hitro bo pregledan bolnik." Dr. Tomšič je tudi opozoril, da lahko lahkotnost predpisovanja privede v kolaps sistema.

Državna sekretarka je navedla nekaj aktualnih podatkov, ki dokazujejo, da je neustrezno napotovanje eden od vzrokov za nastanek predolgih čakalnih vrst. Po neuradnih podatkih naj bi bilo neustreznih napotitev za okoli 6-7%. V mesecu decembru bi to pomenilo, da je dnevno izdanih 1105 napotnicz neustrezno stopnjo nujnosti, mesečno pa kar 16.363. Državna sekretarka Ana Medved je še navedla, da je bilo samo v mesecu decembru izdanih 251.740 enapotnic, hkrati pa je v čakalni vrsti v tem času na zdravstveno storitev čakalo 233.475, kar je mesečna kvota izdanih eNapotnic.



Četrtina vseh, to je 58.887 pacientov, jih čaka nedopustno dolgo. To je toliko, kolikor napotnic je izdanih v 3,5 dneva napotovanja. Državna sekretarka je opozorila še na možnost ePosveta, ki ga uvajamo v Splošnem dogovoru 2018. Gre za možnost konzultacije družinskega zdravnika s specialistom o pacientu, še preden ga dejansko preusmeri na višje ravni zdravstvenega varstva.

Dr. Tomšič je opozoril, da je od 2500 bolnikov, kolikor jih je k njim napotenih s stopnjo nujno, nujnih primerov le 35. Vir: MZ