 |
| Bojan Madjar, mag. farm. spec. |
Kako zmanjšati gnečo v slovenskih lekarnah? Nekatere spremembe v zdravstvenem sistemu, kot je uvedba terapevtskih skupin, medsebojno zamenljivih zdravil ali obnovljivih receptov, je lekarniškega farmacevta v Sloveniji dodatno obremenila. Farmacevti skušajo izboljšati uporabniško izkušnjo pri izdaji zdravil. »Tu je treba imeti v mislih dejstvo, da nas je v tem procesu udeleženih več deležnikov, pomembna sta še vsaj zdravnik in pacient. Zadnjič me je presenetil podatek, kako pogosto povprečni pacient, ki uporablja zdravila za zdravljenje kroničnih bolezni (srčno-žilne bolezni, bolezni pljuč, sladkorna bolezen ipd.) obišče lekarno. Tak bolnik, če ima urejeno bolezen, dobi ob vsakem obisku lekarne količino zdravil za tri mesece. Pričakoval bi torej štiri obiske letno. Statistika pa pravi, da tak bolnik povprečno pride v lekarno tudi do 11-krat, torej skoraj mesečno. Nad podatkom sem se zamislil, saj kaže, da imamo glede zmanjševanja gneče v lekarnah še ogromno rezerve. Do sistema, ki bo za paciente v lekarnah še bolj prijazen, bomo prišli s sodelovanjem vseh omenjenih deležnikov in zdravstvene politike,« zaključi Bojan Madjar.
Elektronski sistem čakalnih vrst lahko omili gnečo
Zaradi gneče v slovenskih lekarnah so lahko uporabniki nestrpni, farmacevti in ostali zaposleni pa večkrat preobremenjeni. »Seveda razmišljamo, kako bi lahko prispevali k ljudem prijaznejšemu načinu izdaje zdravil na recept. Zgled so nam nekatere rešitve iz tujine. Pred leti sem bil pozitivno presenečen nad umirjenostjo obiskovalcev in odsotnostjo vrst v eni izmed večjih lekarn v danskem Kopenhagnu. Pacienti so mirno sedeli na klopeh in čakali na pogovor s farmacevtom. V lekarni so imeli elektronski sistem čakalne vrste. Ob prihodu si dobil številko in nato počakal, da si bil na vrsti. Tak sistem preprečuje, da bi se postavil v počasnejšo vrsto, zagotavlja pa tudi zasebnost ob svetovanju glede uporabe zdravil,« pojasni Madjar.
Drugačen zdravstveni sistem na Škotskem in v Angliji
Lahko pa je rešitev v samem zdravstvenem sistemu, kot ga poznajo na Škotskem ali v Angliji. »Pred kratkim sem obiskal lekarno v škotskem Glasgowu. Spet nobene gneče, celo obiskovalcev je bilo bolj za vzorec. Vodja lekarne nam je razložil, da se njihov sistem izdaje zdravil na recept razlikuje od našega. Tam pacient pride od zdravnika v lekarno, kjer izroči posebno šifro, ki lekarniškemu strokovnemu delavcu omogoča vpogled v predpisana zdravila. Pacient ima nato možnost, da počaka v lekarni ali se vrne pozneje, saj mu zdravil običajno ne izdajo takoj. Pri procesu izdaje zdravil namreč sodelujeta farmacevtski tehnik, ki pripravi predpisane škatlice zdravil, in farmacevt, ki preveri, ali je vse ustrezno. Šele nato se zdravila lahko izdajo pacientu. Tak postopek običajno traja nekaj minut do pol ure, lahko tudi dlje, odvisno od obsega dela v lekarni. Sistem je prizanesljiv do farmacevta in farmacevtskega tehnika, saj jima ne nalaga dodatnega časovnega pritiska,« povzame farmacevt.
Drugačen zdravstveni sistem na Škotskem in v Angliji
Lahko pa je rešitev v samem zdravstvenem sistemu, kot ga poznajo na Škotskem ali v Angliji. »Pred kratkim sem obiskal lekarno v škotskem Glasgowu. Spet nobene gneče, celo obiskovalcev je bilo bolj za vzorec. Vodja lekarne nam je razložil, da se njihov sistem izdaje zdravil na recept razlikuje od našega. Tam pacient pride od zdravnika v lekarno, kjer izroči posebno šifro, ki lekarniškemu strokovnemu delavcu omogoča vpogled v predpisana zdravila. Pacient ima nato možnost, da počaka v lekarni ali se vrne pozneje, saj mu zdravil običajno ne izdajo takoj. Pri procesu izdaje zdravil namreč sodelujeta farmacevtski tehnik, ki pripravi predpisane škatlice zdravil, in farmacevt, ki preveri, ali je vse ustrezno. Šele nato se zdravila lahko izdajo pacientu. Tak postopek običajno traja nekaj minut do pol ure, lahko tudi dlje, odvisno od obsega dela v lekarni. Sistem je prizanesljiv do farmacevta in farmacevtskega tehnika, saj jima ne nalaga dodatnega časovnega pritiska,« povzame farmacevt.
