torek, 01. oktober 2019

Dražen Filipović bo razstavljal v Galeriji Kos v Ljubljani

V ljubljanski Galeriji Kos, pasaža Nebotičnika, se bo z izborom dvajsetih slik iz zadnjega obdobja prvič v slovenskem prostoru predstavil reški likovni ustvarjalec Dražen Filipović Pegla (rojen leta 1944). Razstavljena dela nam ga odkrivajo kot ustvarjalca, ki sodi po besedah likovne kritičarke Jasne Rodin v sam vrh hrvaške likovne ustvarjalnosti. O umetnikovem ustvarjalnem opusu bo spregovorila umetnostna zgodovinarka dr. Nelida Nemec, zbranim pa tudi umetnik sam. Odprtje razstave bo v petek, 4. oktobra, ob 19.00. Dela bodo na ogled do 25. oktobra.


Štiridesetletno ustvarjalno obdobje reškega ustvarjalca Dražena Filipovića Pegle nam razgrinja paleto ustvarjalnih zanimanj in iskanj v slikarstvu, kiparstvu in dizajnu, saj njegov likovni opus zajema tako instalacije kot skulpture, objekte in reliefe, kolaže in interiere, predvsem pa slike in risbe, na katerih je pustil najgloblji pečat tako po izvirnosti kot sporočilnosti, ki ga uvrščata med dominantne predstavnike reške likovne scene. Filipović pripada tisti skupini reških likovnih umetnikov v obdobju številnih plurastičnih postmodernih iskanj zadnjih treh desetletij preteklega stoletja in na začetku novega, ki je poglobljeno iskala svoje odgovore na razpršeno prodiranje novih idej, ki jih je bilo treba, tako umetnostna zgodovinarka Ljubica Dujmović, zaslutiti in predvideti pa tudi jim slediti in jih poglabljati. Svojo slikarsko pot je pričel v osemdesetih kot figurativni slikar, a se z deli na samostojni razstavi Sinteza nasprotij leta 1996 na Reki v Malem salonu vse bolj usmeril k prepoznavno lastnemu iskanju, ki črpa iz svojih spoznanj, prepričanj in občutenj, čeprav se še vedno opira tudi na aktualne prakse, posebno nove hrvaške in reške likovne scene. Črpajoč iz postulatov abstraktne likovne zakladnice se je posvečal raziskovanju oblik, kompozicij, novim materialom, tehničnim možnostim in kombinacijam ter upošteval harmonijo in uglašenost vseh elementov, ki so napolnjevali slikovno podlago, povsem avtorsko pa se osredotočal na risbo, ki je v sozvočju z barvo njegovo najpomembnejše izrazno sredstvo. Njegova risba je specifična, asociirajoča na nit pri tkanju ali vezenju, in daje posebno strukturo pri ustvarjanju likovnega nanosa in napolnjevanja slikovne podlage. Filipovićevo slikarstvo je vizualno vznemirljivo in nagovarjajoče, problematizira nove paradigme in nove medije v sodobni umetnosti pa tudi odnos in interakcijo klasičnega slikarskega pristopa in sodobnih digitalnih medijev.

Njegov bogati opus opredeljuje več stilno, oblikovno in strukturno različnih ciklov, ki jim je skupen prepoznaven avtorski rokopis, za katerega je značilno tako združevanje kot subtilno naglaševanje dvojnosti bodisi geometrijskega in organskega bodisi dekorativnega in strukturnega videnja kot tudi poudarjena sinergija slikarskega, kiparskega in oblikovalskega pristopa. Likovni kritiki poudarjajo ekspresivnost in sugestibilnost na eni strani in sintetičnost ter minimalistično tankočutnost na drugi, predvsem pa izpostavljajo njegov rokopis, ki ga opredeljujejo kot slikorisarski, saj daje njegovim slikam posebno teksturo, v enem izmed ciklov asociirajočo na tehniko tkanja ali vezenja, ki jo doseže s fascinantno disciplino in izpopolnjenostjo v izvedbi. Njegova iskanja so polnokrvno zaživela leta 2015 z vzporednima razstavama v dveh ločenih galerijskih prostorih pod naslovom Dialog ter izzvenela kot dialog med čisto abstrakcijo in abstraktno figuralnostjo.

Umetnik s širokim diapazonom likovnih zanimanj, ki ga navdušujeta multidisciplinarnost in preplet vizualnega in haptičnega, se z izborom del predstavlja kot izjemno pronicljiv, čuteč, izviren in tankočuten slikar, ki je v svoje slikarsko iskanje ujel duha časa in okolja, ki mu pripada.