Najvišje Steletovo priznanje lastniku Ruske dače dr. Alešu Musarju

Zg. Gameljne, 7. 9. 2020 - Slovensko konservatorsko društvo je danes podelilo najvišje stanovsko priznanje - Steletovo priznanje - lastniku Ruske dače dr. Alešu Musarju ter ekipi strokovnjakov s konservatorko Damjano Pediček Terseglav in restavratorjem Jožefom Drešarjem za celovito prenovo in vzorčno revitalizacijo Ruske dače v Zgornjih Gameljnah 18 pri Ljubljani.

Z leve: Predsednik društva  slovenskih konservatorjev in nagrajenci Steletovega priznanja dr. Aleš Musar, Damjana Pediček Terseglav in Jožef Drešar.

V obrazložitvi so člani komisije zapisali: »Lastnik lesene vile − dače − nedaleč od Ljubljane je s sodelovanjem s strokovnjaki za varstvo dediščine vzorno rešil večplastno problematiko zanemarjenega objekta. Zapuščina prednikov je postala navdih za nadgradnjo snovne in nesnovne dediščine. Izhodišče prenove je bila temeljita analiza stanja in zgodovine propadajočega objekta. Sledila je tenkočutna obnova, kjer je lastnik s strokovnjaki pretehtal vrednost vsakega zgodovinskega obdobja in posameznega detajla objekta. In več.

Ekipi restavratorjev pod nadzorom Jožefa Drešarja je bil izziv ohranjati vsak lesen element ali navidezno skromno poslikavo. Konservatorka Damjana Pediček Terseglav je premišljeno usmerjala, diktirala ohranjanje kakovostnih dediščinskih elementov in dosegla uravnoteženost med materialno in nesnovno dediščino. Nekdanji lastniki, posamezni elementi dediščine, tlaki, unikatni kasetirani stropovi, stilni poudarki, materiali – vsaka podrobnost je bila osveščenemu lastniku navdih za nadgradnjo in kontinuirano dopolnjevanje vsebin določenega prostora in določenega časa.

Dr. Aleš Musar ob predstavitvenem plakatu prenove Ruske dače.

Dača je bila prerojena in dopolnjena z opremo, ki je časovno, vsebinsko in funkcionalno povezana z zgodovino kraja, objekta, oseb, ki so delale in živele v njem ali z lastnikom samim. Simbolično je nastala skrinja dediščinskih zakladov, kjer se elementi življenja prelivajo v razkošna veselja obiskovalcev s premišljenim vodenim ogledom, s spominkom ali razkošno večerjo, ki prerašča v kulinarično izjemnost in gledališko predstavo, kjer se dediščino vidi, sliši, okusi in občuti.

Sodobno, zavestno nekoliko arhaično oblikovanje novih elementov in pahljača vsebin, vse je prilagojeno žlahtni in raznoliki javni rabi objekta, ki izžareva dediščino. Podobnega primera v Sloveniji ni bilo vse od časa, ko je Rado Hribar prenavljal in z nasveti arhitekta Osolina opremljal dvorec Strmol.

Nagrajena ekipa Ruske dače.

Aleš Musar je uspel ohraniti kulturni spomenik, obuditi tradicijo osveščenih mecenov, podpornikov umetnostnega ustvarjanja, kakršni so bili pogosti v renesansi. Prav renesansa Ruske dače, ki bi jo večina lastnikov zamenjala z brezdušno in običajno nekakovostno stavbo anonimnega predmestja je vzorec, kakršnemu naj bi sledili drugi osveščeni lastniki skupaj s strokovnjaki in njihovim znanjem«. 

Vila Ruska dača je odprta za vodene oglede vsak četrtek ob 18.00 in vsako soboto ob 11.00 in 12.00, za naročene oglede po dogovoru. Kavarna Ruska dača je odprta od ponedeljka do petka med 12. in 21. uro ter ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 21.00. Informacije o koncertih in drugih dogodkih so na voljo na https://www.ruska-daca.si/vila/poletni-veceri-na-ruski-daci/, nakup vstopnic lahko obiskovalci uredijo tudi prek e-naslova vila@ruska-daca.si ali telefonsko 068 646 148.

Foto: Ruska dača