četrtek, 10. december 2020

Slovenija je v Ruandi pomagala 600 družinam uresničiti človekove pravice #video #foto

»Zdaj, ko imam v hiši stalno razsvetljavo, lahko izdelujem predpražnike tudi ponoči, ki jih prodam na lokalni tržnici. S tem lažje preživim družino.« To so besede Benimane, vdove s petimi otroci iz Ruande, ki je bila vključena v triletni razvojni projekt "Učinkovitejša raba virov za trajnostno preživetje v okrožju Karongi v Ruandi". Slovenska karitas ga je izvajala v partnerskem sodelovanju s Caritas Rwanda. S pomočjo različnih usposabljanj in zagotavljanja pripomočkov za izboljšanje kmetijskih praks in zaščito okolja, dostopa do razsvetljave ter omogočanja možnosti za trajen zaslužek iz dejavnosti izven kmetijstva, je projekt 600 najbolj ranljivim družinam iz 12 lokalnih skupnosti na hribovitem podeželju zahodne Ruande omogočil boljše osnovne pogoje za dostojnejše preživetje in s tem uresničevanje človekovih pravic, tudi v času COVID-19. 



Vključene družine s skupaj 3.446 družinskimi člani imajo posledično bolj redno in hranljivo prehrano, vsi otroci imajo možnost hoditi v šolo in imajo že boljši učni uspeh, starši lahko vsem zagotovijo zdravstveno oskrbo in druge osnovne dobrine. Projekt je še posebej pomagal dekletom in ženskam, katerim je bilo namenjenih največ projektnih aktivnosti, saj nova znanja in veščine, ki jim prinašajo dohodek, prispevajo, da so bolj slišane in upoštevane v družini in družbi.

Skupna vrednost projekta je znašala 262.000 evrov, od tega 200.000 evrov prispevalo Ministrstvo za zunanje zadeve RS,  15.000 evrov podjetje Damahaus prestige d.o.o. in 47.000 evrov Slovenska Karitas. Podjetje Damahaus je je omogočilo prenos znanja izdelave okolju prijaznih "stisnjenih" zidakov s prešami za zaposlene pri Caritas Rwanda ter nakup in organizacijo prevoza petih hidravličnih preš za izdelavo teh zidakov iz Slovenije v Ruando. Pri slednjem je pomagalo tudi podjetje Cargo-partner. To je bil pilotni projekt vključevanja zasebnega sektorja v projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki jih izvajajo nevladne organizacije, k čemur je spodbudilo Ministrstvo za zunanje zadeve ob razpisu za projekte nevladnih organizacij v letu 2017. Caritas Rwanda je v 2020 prejela priznanje za vse pozitivne učinke, ki jih ima projekt za bolj trajno preživetje lokalnega prebivalstva s strani lokalnih avtoritet iz okrožja Karongi.



Ruanda je najbolj gosto naseljena država v Afriki. Preživetje ljudi na podeželju je večinoma odvisno od tega, kar pridelajo na zemlji, pogosto slabo rodovitni. Ob sušah primanjkuje dostopnejših vodnih virov, v deževni dobi pa erozija letno odplakne 10.000 ton zemlje, kar najbolj prizadene revne. Možnosti za dohodek iz druge dejavnosti so redke. Problem je tudi slab dostop do elektrike in krčenje gozdov, saj večina kuha na odprtem ognju.

Na vse te potrebe prebivalstva v hribovitem podeželju zahodne Ruande, kjer je največ revščine, je Slovenska Karitas skupaj s sodelavci Caritas Rwanda želela odgovoriti s pomočjo projekta. V projekt je vključila 600 najbolj ranljivih družin iz 12 lokalnih skupnostih. Med njimi je bilo 480 odraslih članov (večinoma ženske), ki imajo svoje družine, ter 120 deklet.



Vse vključene družine so se poučile o izboljšanih kmetijskih praksah in za ta namen prejele tudi koze, ki pripomorejo h gnojenju zemlje, sadike sadnih dreves ter semena različne zelenjave ob setvenih sezonah. Štiri lokalne skupnosti, ki imajo težave z dostopom do vode za zalivanje v sušni dobi, so prejele 13 črpalk za črpanje vode. Na plazovitih območjih je bilo izdelano 5,4 hektara teras, ki lahko služijo kot kmetijsko zemljišče. Posajeno je bilo več kot 600.000 sadik kmetijsko-gozdnih dreves, kar preprečujejo erozijo in hkrati izboljšujejo rodovitnost tal. Vse te prakse prispevajo k blaženju posledic podnebnih sprememb in omogočajo družinam bolj redne in kakovostne obroke.

K varovanju okolja je pripomoglo tudi to, da je 480 družin s šoloobveznimi otroci prejelo sončne celice z lučjo, ki so okolju prijaznejše od uporabe svetilk na kerozin. Otroci in mladi se sedaj lahko učijo tudi zvečer in izboljšujejo svoj učni uspeh. Dostop do elektrike je bil še posebej dragocen v času osem mesečnega zaprtja šol zaradi COVID-19, ko so lahko preko radija prisluhnili pouku, ki ga je pripravilo ruandijsko ministrstvo za šolstvo.



Poleg tega so bila lokalnim prebivalcem omogočena raznovrstna usposabljanja, ki jim prinašajo nove priložnosti za ustvarjanje lastnega dohodka, kar je v tem delu države še kako dragoceno. Med drugim so se dekleta naučila izdelovati in nameščati glinene kuhalnike, katerih uporaba je veliko bolj prijazna okolju kot uporaba tradicionalnega načina kuhanja in jih namestile v domove družin. Ženske so ob tem povedale, da porabijo sedaj veliko manj drv in časa za pripravo obrokov. S pomočjo varčevanja, posojil in subvencij ter usposabljanja o pripravi poslovnega načrta, so skupine odraslih članov ter 120 mladih deklet začele z lastno dejavnostjo, ki jim že prinaša dohodek. Odrasli člani so večinoma začeli z gojenjem zelenjave ali domačih živali za prodajo, mlada dekleta pa tudi z odprtjem trgovin na drobno, šivanjem ipd. Mesečno že zaslužijo s temi dejavnostmi od nekaj 10 evrov do 100 in več. S tem lažje in dostojneje preživijo družine.

Dodano vrednost pri projektu pa pomeni sodelovanje s slovenskim podjetjem Damahaus prestige d.o.o.  Lokalnemu prebivalstvu v okrožju Karongi v Ruandi je prineslo nove možnosti za ustvarjanje dohodka. Podjetje je omogočilo prenos znanja za izdelavo okolju prijaznih in kvalitetnih "stisnjenih" zidakov iz lokalno prisotne zemlje s pomočjo hidravličnih preš. Predstavnika Caritas Rwanda sta bila lani v ta namen na tritedenskem usposabljanju pri podjetju v Sloveniji. Damahaus je dobavilo in s Cargo-partnerjem poskrbelo za prevoz petih hidravličnih preš iz Slovenije v Ruando, pri čemer sta dve preši donacija podjetja Damahaus. 



V zadnjih dveh mesecih projekta, ker prej ni bilo možno zaradi COVID-19, sta usposobljena sodelavca Caritas Rwanda prenesla znanje na 250 lokalnih prebivalcev v Ruandi, za katere bo to odlična priložnost za trajen zaslužek in preživetje. Ob izdelavi prvih zidakov so prebivalci tega območja že začeli povpraševati, kdaj jih bodo lahko kupili, saj je njihova kakovost mnogo boljša od tradicionalnih zidakov. Podjetje bo, takoj ko bo možno v zvezi s COVID-19, naučilo lokalne prebivalce v Ruandi tudi dodatnih veščin zidanja hiš z zidaki. »Menimo, da Afrika omogoča hiter razvoj podjetjem, ki razumejo socialno podjetništvo ("social business"),« je ob tem sodelovanju poudaril direktor podjetja Damahaus, Marko Štirn.

Ministrstvo za zunanje zadeve RS je spodbudilo, da se v času zaprtja zaradi COVID-19, s pomočjo projekta pomaga preprečevati širjenje virusa in blažiti socialno-ekonomske posledice pandemije. 600 družinam s 3.446 družinskimi člani smo omogočili zalogo hrane (riž, fižol, moka) ter jim zagotovili higienske pripomočke (mila, lavorje, lončke). Družinam je ta pomoč v krizi koronavirusa veliko pomenila.



Sodelavci Caritas Rwanda so v aktivnosti projekta vključevali tudi lokalne oblasti, kar je pripomoglo k bolj učinkoviti izvedbi in trajnosti projekta. »Ta projekt je najboljši med vsemi, ki so kdaj potekali na območju okrožja Karongi. Učinki projekta so zelo občutni, saj na zunaj vidimo, da vključene družine sedaj lažje preživijo in bolje živijo. Te dobre prakse bi želeli prenesti tudi na druga območja,« je dejal podžupan iz okrožja Karongi ob zaključku projekta.  

»Slovenska Karitas se ob zaključku projekta iskreno zahvaljuje Republiki Sloveniji, podjetju Damahaus prestige, ter vsem darovalcem akcije Za srce Afrike, iz katere se je sofinanciral, da ste omogočili 600 ranljivim družinam na območju zahodne Ruande, da sedaj lahko trajno bolj dostojno preživijo in uresničujejo osnovne človekove pravice. Te slovenske pomoči ti ljudje ne bodo nikoli pozabili  je poudarila Jana Lampe, vodja projekta na Slovenski Karitas.

VIDEO STUDIO 3 GLOBUS RTVSLO - Prehranska kriza, ki jo pandemija še poglablja. Lakoto trpi 690 milijonov ljudi, letos bi se število lačnih lahko povečalo še za 130 milijonov. Bo svet znal preprečiti grozečo tragedijo? Kako je s prehransko varnostjo v času epidemije covida 19 v Sloveniji? 


Foto: arhiv Karitas