Zakaj slovenski prašiči ostajajo v hlevih?

Ljubljana, 14.12.2020 - Slovenski rejci in njihove panožne organizacije vse pogosteje opozarjajo javnost na poslabšan ekonomski položaj prašičerejcev in celo zastoj v prodaji, čeprav je Slovenija daleč od samooskrbe s svinjskim mesom. Navajajo, da v hlevih ostaja med 3 do 5 tisoč za zakol primernih prašičev, v trgovinah pa se prodaja uvoženo meso. Za razmere  obtožujejo (tudi) klavnice in jih  pozivajo k urgentnemu odkupu presežnih prašičev. 

Kot reprezentativna organizacija slovenske mesne industrije pojasnjujemo, da odkup prašičev ni zastal v klavnicah. Iz uradnih podatkov o zakolu (vir: MKGP - VOLOS) izhaja, da je zakol v letošnjem letu  povsem primerljiv z lanskim, čeprav so zaradi posledic ukrepov za zajezitev pandemije COVID-19, slovenski proizvajalci ostali brez pomembnega dela kupcev: gostincev, šol, vrtcev in manjših mesarjev. Izvoz govedine se je skoraj ustavil, omejitve povezane s pandemijo pa vplivajo tudi na nižjo potrošnjo prebivalstva. Vendar slovenska mesna industrija, kljub padcu prodaje, izpolnjuje svoje obveznosti do pogodbenih rejcev, zato slednji problemov s tržnimi viški nimajo.

Za razumevanje razmer je potrebno poznati dejstvo, da je slovenski trg s prašiči izrazito dvojen: na eni strani imamo velike prašičerejce, ki so pogodbeni partnerji klavnic, na drugi strani  pa manjše zasebne rejce, ki prašiče redijo za lastne potrebe ter predelavo in prodajo na domu. Slovenski prašičerejci vzredijo okoli 350.000 prašičev na leto, od teh jih pot v uradne tržne kanale najde zgolj slaba polovica, ostalo predstavlja zakol za lastne potrebe in sivi trg. Ta je skoraj enakovreden regularnemu trgu, kar je najbrž unikum v evropskem prostoru.

Seveda je korona kriza zarezala tudi v sivi trg, saj je omejitev gibanja omejila običajen dostop do »kolin«, zato prašiči ostajajo v hlevih, njihovi lastniki pa iščejo izhode na regularnem trgu. Teh nekaj tisoč presežnih prašičev predstavlja komaj slabo četrtino mesečnega zakola v klavnicah in so jih te seveda pripravljene odkupiti, če bodo temu sledili  trgovci. Nesmiselno pa je trenutne viške prašičev prikazovati kot državni problem. Državni problem je sivi trg sam po sebi.

Sicer se trenutno vsa Evropa srečuje s presežki mesa, še posebej države izvoznice, katerim je prodajne načrte, poleg pandemije, prekrižala tudi nevarnost afriške prašičje kuge, ki je onemogočila izvoz v azijske države. Nizke cene presežkov in pritiski na uvoz mesa pa imajo dejansko lahko daljnosežne posledice za slovensko živinorejo in mesni sektor nasploh.

Zato je odločitev za povečanje prodaje slovenskega mesa predvsem izziv za trgovce, ki imajo, kot končni člen verige v preskrbi z mesom, v rokah škarje in platno. In končno bi se količine slovenskega mesa povečale tudi v javnih zavodih, če bi država izvajala nadzor nad kvotami slovenskih živil, skladno z Uredbo o zelenem javnem naročanju.

Foto: arhiv gizmi