Ljubljana, 13.6.2022
- Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v Predsedniški palači internirankami
in dijaki iz Slovenije in zamejstva pripravil pogovor z naslovom »Ohranjati mir je naša
dolžnost«.
Predsednik republike je ocenil, da živimo v času, ko se
moramo ponovno spomniti, da trajen mir ni samoumeven in neminljiv, temveč si
moramo zanj vsi skupaj nenehno prizadevati. Na to našo skupno dolžnost nas
opominjajo preživeli pričevalci druge svetovne vojne, ene izmed najtemačnejših
obdobij v zgodovini človeštva.
V pogovoru so sodelovali
pričevalke in pričevalca:
Elza Maurič Kumar, interniranka v taborišču Auschwitz in Ravensbrück,
priljubljena dolgoletna učiteljice na Osnovni šoli Deskle
Prof. dr. Janez Žmavc, predsednik Društva ukradenih otrok
Valerija Skrinjar Tvrz, partizanka, šifrantka legendarnega komandanta
Frante v bojih na Menini planini, učiteljica, novinarka, begunka iz Sarajeva,
pisateljica
Tončka Senčar, izgnanka, dolgoletna članica odbora Društva izgnancev
Koper
Janez Deželak, vrsto let predsednik Odbora internirancev pri ZZB NOB,
sedaj predsednik Taboriščnega odbora Auschwitz
Prisluhnilo jim je okoli 100 dijakinj in dijakov iz Dvojezične trgovske
akademije v Celovcu, Šolskega centra Nova Gorica, Gimnazije Jožeta Plečnika, Srednje
šole za oblikovanje in fotografijo ter Ekonomske šole Ljubljana.
»Poglejte, kakšno naključje je danes. 13. junij ob 11. uri. Prav na ta dan leta 1944 ob 11. uri je vlak, s katerim sem se odpeljala v Auschwitz, odpeljal z goriške postaje,« je s pretresljivim spominom pogovor začela Elza Maurič Kumar. Nadaljeval je prof. dr. Janez Žmavc in poudaril, da čas teče in spomini bledijo, zgodovina pa ima moč, da ohrani vsa dejstva.
»Ko gledam vas, vidim sebe. Nisem bila starejša, ko je okupator zasedel Slovenijo
– prišli so Nemci,« je mlade nagovorila Valerija
Skrinjar Tvrz in dodala, da ne smemo dovoliti, da se nam v srca vtihotapita
sovraštvo in nestrpnost.
Tončka Senčar, izgnanka, dolgoletna
članica odbora Društva izgnancev Koper, je med drugim dejala: »Srečna sem.
Mislim, da v imenu vseh nas, starejših, lahko rečem, da se dobro počutimo med
vami. Verjamemo, da na mladih svet stoji. In danes boste slišali veliko, kar v
zgodovinskih učbenikih ne boste našli.«
Mlade je nagovoril tudi Janez Deželak,
vrsto let predsednik Odbora internirancev pri ZZB NOB, sedaj predsednik
Taboriščnega odbora Auschwitz, ki je bil kot otrok z družino odpeljan v
taborišče Auschwitz, od koder so se vrnili le otroci, starša pa sta tam umrla.
Danes vodi ekskurzije v Auschwitz in z mladimi deli svoje izkušnje.
Dijakinje in dijake je zanimalo, kaj je pričevalcem dalo moč, da so lahko
preživeli grozote, ki so se dogajale v koncentracijskih taboriščih. Vprašali so
jih, ali so kdaj imeli težave spregovoriti o teh grozotah in jim izrazili globoko
hvaležnost, da so jim danes lahko prisluhnili. »Hvala, da smo vam lahko
prisluhnili in izvedeli, kako drugačna in težka je bila vaš mladost v
primerjavi z našo,« je vidno ganjena dejala dijakinja Srednje šole za
oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Mladi so se strinjali, da pričevanja ne
smejo biti pozabljena in se moramo iz njih veliko naučiti o življenju.
»Ljubezen daje moč. Ko se vate pretihotapi sovraštvo, na stvari in ljudi gledaš
drugače. Vsi smo ljudje. Zakaj bi sovražili nekoga? Potrebno ga je razumeti. Če
bi se med seboj razumeli, ne bi bilo vojn,« je ob koncu pogovora mladim dejala
Valerija Skrinjar Tvrz in dodala: »Mir in svoboda nista za zmeraj. Sta kot
majhen otrok, ki ga je treba negovati.«
Predsednik Pahor se je pričevalkam in pričevalcema zahvalil, da so sprejeli
njegovo vabilo. Pogovor je sklenil z Antigoninim klicem, “ne da sovražim, da
ljubim sem na svetu.” V znak hvaležnosti in globokega spoštovanja je
pričevalkam in pričevalcema podaril posebno protokolarno darilo, Kogojevo ptico
hvaležnosti.
Naj spomnimo
Naj spomnimo, predsednik republike je prvega v vrsti podobnih pogovorov in
srečanj pripravil 9. januarja 2015 ob obeležitvi 70-letnice zmage nad fašizmom
in nacizmom ter konca 2. svetovne vojne. Tokratni pogovor je potekal po koncu
konference o prihodnosti Evrope, ki se žal ponovno sooča z vojnimi razmerami v
eni od držav na njenih tleh.
9. maja letos, na dan Evrope, se je sklenila konferenca o prihodnosti Evrope.
Predsednik Pahor je v času trajanja konference vodil številne pogovore o viziji
prihodnosti v naši skupni evropski domovini. Sklepni del konference je
pretresla vojna v Ukrajini in prekinila več desetletno obdobje miru in
varnosti, ki ga je Evropska unija zagotavljala na evropski celini.
Predsednik Pahor je konec maja v sklopu svojega uradnega obiska na Poljskem
obiskal muzejski kompleks koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau,
udeležil pa se je tudi komemoracij ob 70. (2015) in 75. obletnici (2020)
osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau in v
svojo delegacijo obakrat povabil slovenske interniranke v tem taborišču.
Številne med njimi so se tedaj prvikrat vrnile kraj, v katerem so pred
desetletji preživele gorje
Foto: Janez Platiše in Katja Kodba/STA
