Ob drugi obletnici smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja je nadškof metropolit msgr. Alojz Uran s člani stolnega kapitlja v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani daroval sveto mašo.
Nadškof Alojzij Šuštar se je rodil 14. novembra 1920 v vasi Grmada nad Trebnjem kot prvi izmed desetih otrok. Po maturi je vstopil v ljubljansko bogoslovno semenišče in na Teološki fakulteti končal prvi letnik filozofskega študija. Jeseni leta 1941 ga je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman poslal v Rim v zavod Germanik, kjer je na bližnji papeški univerzi Gregoriana končal filozofske in teološke študije. Dne 27. oktobra 1946 je bil v Rimu posvečen v duhovnika in na praznik vseh svetih (1. novembra 1946) je tam daroval novo mašo. Po dosegu licenciata iz filozofije in doktorata iz teologije je zaradi tuberkuloze s pomočjo prijateljev in dobrotnikov odšel na zdravljenje v Švico. Tam je opravljal različne odgovorne službe tako na znanstvenem kot tudi na cerkvenem področju. Od 1971 do 1976 je opravljal službo stalnega tajnika Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) s sedežem v St. Gallnu.
Leta 1977 se je vrnil v domovino. Dne 23. februarja 1980 je bil imenovan za ljubljanskega nadškofa metropolita, 13. aprila 1980 pa je v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja prejel škofovsko posvečenje. Njegovo škofovsko geslo je bilo Božjo voljo spolnjevati. Na mestu ljubljanskega nadškofa je nasledil nadškofa Jožefa Pogačnika, leta 1997 pa je bil po upokojitvi na njegovo mesto imenovan sedanji prefekt Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja kardinal Franc Rode. V sedemnajstih letih škofovske službe se je na njegovo pobudo in prizadevanje marsikaj spremenilo tako v Cerkvi na Slovenskem kot v širši družbi. Na njegovo pobudo je bila 20. junija 1983 v okviru Jugoslovanske škofovske konference ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca, ki je 20. februarja 1993 nadaljevala delo v samostojni Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Znana so bila njegova prizadevanja pri osamosvajanju Slovenije, k čemur so veliko prispevala poznanstva v tujini, ki so se stkala v času, ko je bil v Švici in ko je deloval kot tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc. Objavljal je tako v domačem kot tujem tisku ter izdal več samostojnih knjig.
Po upokojitvi leta 1997 se je preselil v Zavod sv. Stanislava v Šentvid nad Ljubljano, kjer se je veliko posvečal molitvi. Dne 29. junija 2007 se je njegovo zemeljsko potovanje tam tudi zaključilo.
