V zahvali za odlikovanje je direktor povedal, da je to odlikovanje priznanje prav vsem, ki so soustvarjali zavodsko zgodbo v zadnjih 25. letih. »Zavod sv. Stanislava je v vseh njegovih enotah rodoviten preplet ustvarjalnih snovanj, zavzetega dela, inovativnih idej, mladostnega navdušenja, dobrih medsebojnih odnosov in prijateljstva ter uspehov na številnih področjih. K temu živahnemu in pestremu utripu pa je prispevek prav vsakega dragocen in pomemben,« je v zahvali povedal odlikovanec in zaključil z mislijo, da je odlikovanje spodbuda, da bodo še naprej dejavno sooblikovali in bogatili slovenski šolski in kulturni prostor.
Svečanost vročitve odlikovanja je z navzočnostjo počastil tudi ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Predsednik republike Pahor in nadškof Zore sta po vročitvi skupaj odšla v Stolno cerkev sv. Nikolaja, kjer je ob 18. uri ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore daroval mašo za domovino.
Pred slovesnostjo vročitve sta si predsednik Pahor in gospa Pečar v spremstvu direktorja zavoda ogledala spominsko sobo nekdanjega nadškofa Alojzija Šuštarja.
Utemeljitev odlikovanja:
Zavod sv. Stanislava letos beleži 25 let, odkar je v samostojni Sloveniji na široko odprl vrata šolajoči mladini in z novim zagonom prevzel skrb za njen celostni razvoj.
Zavod sv. Stanislava se ponaša s spoštovanja vredno izobraževalno tradicijo. Pred nekaj leti je slavil 100-obletnico prvih maturantov zavoda, ki so maturo opravljali v slovenskem jeziku. Ustanovitelji zavoda imajo pomembne zasluge za razvoj šolstva v slovenskem jeziku. Izšolali so učitelje, naročali priprave učbenikov v slovenščini, spodbujali razvoj slovenskega znanstvenega jezika.
Danes v sestavi zavoda deluje več različnih enot, od vrtca do dijaškega in študentskega doma, osnovna šola, gimnazija in glasbena šola.
Škofijska klasična gimnazija je edina srednješolska ustanova v Sloveniji, ki skladno s tradicijo zavoda goji celovito klasično izobrazbo ter izvaja pouk latinskega in starogrškega jezika s književnostma, s čimer pomembno prispeva k ohranjanju evropskih obzorij slovenske kulture. Njeni dijaki se na različnih preizkusih uvrščajo med najboljše v državi. V 20 generacijah, ki so se šolale na Škofijski klasični gimnaziji, je maturo uspešno opravilo več kot 3.000 dijakov.
Učni program zavoda je pester in bogat. Veliko pozornosti namenjajo tudi telesnemu in duhovnemu razvoju mladih ter vzgoji za aktivno državljanstvo in kritično mišljenje. Vodilo zavoda sta odprtost in dialoškost v javnem delovanju, kar se je potrdilo tudi v okviru »leta spomina«, ko je ob obletnici začetka prve svetovne vojne in zaznamovanju konca druge pripravil številne dogodke in odmevne okrogle mize.
V zavodu s posebno skrbjo izvajajo tudi številne druge dejavnosti, s katerimi mladi poglabljajo svojo življenjsko filozofijo ter pridobivajo raznolika znanja in veščine. Kultura ima v zavodu posebno mesto; literarno ustvarjanje dijakov je zato živahno, njihove dramske produkcije so odmevne, v zavodu deluje tudi likovna akademija. Še posebej razvita pa je glasbena dejavnost zavoda, pri čemer je dovolj poveden že podatek, da v okviru zavoda deluje kar devet zborov, ki vsi dosegajo vrhunske rezultate na regionalni, državni pa tudi mednarodni ravni.
Zavod sv. Stanislava s svojim prizadevnim delovanjem tudi v samostojni Sloveniji nadaljuje bogato tradicijo uspešne slovenske izobraževalne ustanove.
Pred slovesnostjo vročitve sta si predsednik Pahor in gospa Pečar v spremstvu direktorja zavoda ogledala spominsko sobo nekdanjega nadškofa Alojzija Šuštarja.
Utemeljitev odlikovanja:
Zavod sv. Stanislava letos beleži 25 let, odkar je v samostojni Sloveniji na široko odprl vrata šolajoči mladini in z novim zagonom prevzel skrb za njen celostni razvoj.
Zavod sv. Stanislava se ponaša s spoštovanja vredno izobraževalno tradicijo. Pred nekaj leti je slavil 100-obletnico prvih maturantov zavoda, ki so maturo opravljali v slovenskem jeziku. Ustanovitelji zavoda imajo pomembne zasluge za razvoj šolstva v slovenskem jeziku. Izšolali so učitelje, naročali priprave učbenikov v slovenščini, spodbujali razvoj slovenskega znanstvenega jezika.
Danes v sestavi zavoda deluje več različnih enot, od vrtca do dijaškega in študentskega doma, osnovna šola, gimnazija in glasbena šola.
Škofijska klasična gimnazija je edina srednješolska ustanova v Sloveniji, ki skladno s tradicijo zavoda goji celovito klasično izobrazbo ter izvaja pouk latinskega in starogrškega jezika s književnostma, s čimer pomembno prispeva k ohranjanju evropskih obzorij slovenske kulture. Njeni dijaki se na različnih preizkusih uvrščajo med najboljše v državi. V 20 generacijah, ki so se šolale na Škofijski klasični gimnaziji, je maturo uspešno opravilo več kot 3.000 dijakov.
Učni program zavoda je pester in bogat. Veliko pozornosti namenjajo tudi telesnemu in duhovnemu razvoju mladih ter vzgoji za aktivno državljanstvo in kritično mišljenje. Vodilo zavoda sta odprtost in dialoškost v javnem delovanju, kar se je potrdilo tudi v okviru »leta spomina«, ko je ob obletnici začetka prve svetovne vojne in zaznamovanju konca druge pripravil številne dogodke in odmevne okrogle mize.
V zavodu s posebno skrbjo izvajajo tudi številne druge dejavnosti, s katerimi mladi poglabljajo svojo življenjsko filozofijo ter pridobivajo raznolika znanja in veščine. Kultura ima v zavodu posebno mesto; literarno ustvarjanje dijakov je zato živahno, njihove dramske produkcije so odmevne, v zavodu deluje tudi likovna akademija. Še posebej razvita pa je glasbena dejavnost zavoda, pri čemer je dovolj poveden že podatek, da v okviru zavoda deluje kar devet zborov, ki vsi dosegajo vrhunske rezultate na regionalni, državni pa tudi mednarodni ravni.
Zavod sv. Stanislava s svojim prizadevnim delovanjem tudi v samostojni Sloveniji nadaljuje bogato tradicijo uspešne slovenske izobraževalne ustanove.
