V prostorih Telekoma Slovenije so tako danes predstavili prenosne hitrosti v pilotnem mobilnem omrežju 5G - in sicer hitrosti 100 Gbit/s v dostavnem segmentu omrežja in 5 Gbit/s v radijskem dostopu, ki je na voljo uporabnikom.
"V okviru projekta smo se osredotočili na enega ključnih segmentov nastajajoče pete generacije mobilnega omrežja - to je zmogljiv, prilagodljiv in ekonomičen transportni sistem," je na današnji novinarski konferenci pojasnil Matjaž Beričič iz Telekoma Slovenije.
Kot poroča STA je to posebej pomembno pri prihajajoči peti generaciji mobilnih omrežij, ki bo nasledila zdajšnjo četrto generacijo omrežij. V novi generaciji bodo namreč najbolj doslej v ospredju različni scenariji uporabe sodobnih komunikacijskih tehnologij.
Evropski projekt iCirrus se je osredotočal na razvoj sistemskih rešitev za izgradnjo sistemov 5G s poudarkom na komunikaciji med napravami (D2D) ter centraliziranem omrežnem radijskem dostopu (C-RAN).
Z integracijo obojega v mobilni informacijski oblak so v okviru projekta razvili rešitev, ki bo prispevala k dodatni spektralni in energetski učinkovitosti ter izboljšala delovanje sistema.
Novost, ki jo prinašajo izsledki projekta iCirrus, je možnost vzpostavitve visoko učinkovitega konvergentnega optičnega omrežja ethernet, ki omogoča fiksne in mobilne storitve pete generacije.
Uporaba omrežja ethernet za podporo vseh tipov mobilnih omrežnih struktur, kljub velikim količinam prenosa podatkov, v realnem času razbremeni tako omrežje kot naprave, ki so v uporabi (mobilniki, tablice ...).
Koristi za končne uporabnike bodo predvsem daljša življenjska doba baterij mobilnih naprav, izboljšana uporabniška izkušnja z uporabo večje pasovne širine, nizka zakasnitev storitev ter dodatna fleksibilnost zaradi uporabe mobilnega informacijskega oblaka.
Mednarodni konzorcij projekta iCirrus poleg Telekoma Slovenije sestavljajo še Heinrich Hertz Institut in družba IAF iz Nemčije, operaterji Primetel s Cipra, Orange iz Francije in Wellness Telecom iz Španije, Univerza v Kentu, Univerza v Essexu ter podjetji Viavi in Adva Optical Networking iz Velike Britanije oziroma Nemčije.
Iztekajoči se projekt je vodila Univerza v Kentu, potekal je tri leta, od marca 2015 do letos. Skupaj je bilo projektu namenjenih nekaj več kot tri milijone evrov nepovratnih sredstev EU, pod okriljem okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020.
