Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je pred nekaj dnevi novinarsko konferenco namenilo spodbujanju gibanja vseh, še zlasti otrok in mladine. V teh težkih časih epidemije bolezni COVID-19 omogočimo in spodbujajmo gibanje: »POJDIMO VEN, V NARAVO!« in obenem spoštujmo priporočila NIJZ (maske, razdalja).
Prim. Matija Cevc,
dr. med., KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana in predsednik Društva za
zdravje srca in ožilja Slovenije je pozval, da se redno in dovolj gibajmo tudi
v težkih razmerah širjenja bolezni COVID-19. Ta bolezen ima svoje posledice. Naredimo
vse, da jih preprečimo oziroma zmanjšamo, v skladu z navodili NIJZ, vendar ne
pozabimo na skrb za splošno zdravje, sprostitev in preventivo, saj srčno-žilne
bolezni rastejo skupaj z otroki od mladih nog, če imajo pogoje za to – in to je
treba preprečiti, sicer bodo srčno-žilne bolezni nastopile veliko prezgodaj v
njihovih življenjih. Z otroki naj raste zdravje, radovednost, motivacija in
veselje do gibanja ter druženja, čim več preživljanja prostega časa v naravi. Otroci
morajo začutiti potrebo po gibanju, ne pa da jim je to muka.
Izr. prof. dr. Gregor
Starc, prof. šp. vzg., Fakulteta za šport, UL, je povedal, da je telesna
dejavnost otrok in mladine v času epidemije COVID-19 pred velikim preizkusom.
Že pri otrocih, pri katerih smo preverili gibalno učinkovitosti takoj po koncu
razglasitve epidemije v juniju, se je pokazal velik upad gibalne učinkovitosti,
ki se je še posebej odrazil na srčno-dihalni vzdržljivosti. Meritve, ki so bile
na slovenskih osnovnih šolah izvedene v septembru, so pokazale še na večji upad
gibalne učinkovitosti otrok, k čemer je pripomoglo sedenje in premalo gibanja
mnogih otrok med poletnimi počitnicami. V času, ko otroci nimajo športne vzgoje
na šoli in ko se ne morejo udeleževati športne vadbe v društvih, je breme
organizacije dejavnega prostega časa padlo na družine. Nasvet staršem je, da
otrokom vsak dan omogočijo vsaj eno uro gibanja na prostem, ki naj presega
intenzivnost hoje, saj za normalen razvoj otrok hoja ni dovolj velik impulz.
Če se odpravijo na pohod z otroki, naj to ne bo zgolj
sprehod, temveč po možnosti hoja navkreber, če v bližini ni vzpetin pa najmanj
hitra hoja, med katero lahko vključimo različne krepilne vaje poskokov, krajših
tekov in podobno. Če starši zmorejo, naj z otroki tečejo. Zavedati se je treba,
da otroci potrebujejo za razvoj več gibanja kot odrasli in da mora biti to
gibanje bolj intenzivno, vsekakor pa odrasli ne smejo pozabiti, da za zdravo
delovanje organizma tudi oni potrebujejo vsakodnevno gibanje. Krepilne vaje naj
postanejo tudi rutina vsakega jutra in večera, otroci pa naj te vaje izvajajo
tudi med premori pri učenju. Potrebna je torej dobra organizacija družinskega
življenja, pri čemer je še posebej pomembno, da starši omejijo čas, ki ga
otroci preživijo pred ekrani, saj je digitalna tehnologija v primeru zaprtja
šol že del učenja, dodatna zabava z ekrani pa otrokom ne bo koristila, temveč
bo prinesla še večje utrujanje centralnega živčnega sistema in poslabšala
duševno stanje otrok, ki je zaradi pomanjkanja socialnih stikov z vrstniki že
tako na preizkušnji.
Petra Simpson Grom,
predsednica Koronarnega kluba Ljubljana je predstavila t. i. model COVID-19 pri
izvajanju programa rehabilitacijske vadbe srčno-žilnih bolnikov. Kontinuiran
proces je izjemnega pomena pri preprečevanju zapletov bolezni srca in žilja ter
izboljševanju zdravstvenega stanja srčno-žilnih bolnikov. Za zagotavljanje le
tega so pri oblikovanju 'modela Covid-19' rehabilitacijsko vadbo iz zaprtih
prostorov preusmerili v naravo (pred stavbo Koronarnega kluba Ljubljana, v Botanični
vrt, v parke dislociranih enot ipd.) ter s tem omogočili neprekinjeno izvajanje
treh metod telesne vadbe: trikotni aerobno-dinamični model, program G-I-O
(sinhronizirana kardiorespiratorna rehabilitacija) ter vadbo sede za srčno-žilne
bolnike z omejitvami v lokomotornem sistemu. Izvajali so tudi nordijsko hojo različnih
zahtevnostnih stopenj.
V obdobju »ostani doma« (v času prve razglasitve epidemije) jih
je presenetilo število fizičnih poškodb, od 375 srčno-žilnih bolnikov so
zabeležili 11 zlomov oz. drugih poškodb, večina od njih posledica padcev.
Primerjalno na istem vzorcu letno zabeležijo 1-2 takšni poškodbi. Podatek jih
je spodbudil, da so se potrudili vzpostaviti pogoje, ki omogočajo neprekinjen
proces telesne vadbe. Dobrobiti psihofizioloških interakcij, ki se ustvarjajo pri
gibanju v naravi so gradniki zdravega in ustvarjalnega življenja ter pomembno
vplivajo na preprečevanje dodatnih zapletov srčno-žilnih bolezni. Pomembno
sporočilo je, da si že v mladosti postavljamo temelje za kakovostno starost.
V razpravi je bil
podan poziv, da se v svetovalno ekipo, ki pripravlja ukrepe za preprečevanje
širjenja bolezni COVID-19, vključi tudi strokovnjake iz drugih področij, pa
tudi iz drugih vej zdravstva ne le epidemiologe.
Govorili so tudi o tem, da je pri otrocih in mladostnikih
potrebno vzpostaviti red, dnevno rutino, v kateri zasloni predstavljajo le
nujen čas (za šolo). Starši bodo morali skupaj z njimi najti izzive, ne le hojo
ob sprehodih. Staršem je težko, a obstaja nekaj spletnih strani za pomoč, npr. www.slofit.org, pa tudi učitelji na šolah bodo
podali uporabne nasvete.
Kadar je gibanja premalo, je upad koordinacije zelo velik tudi pri starostnikih, ne le pri otrocih. Odlično bi bilo, če bi na TV predvajali vadbo, vedno ob isti, najbolje večerni uri, ko smo bolj ali manj doma. Tej bi se lahko pridružili vsi, tudi tisti, ki ne morejo ali ne želijo ven.