ponedeljek, 31. oktober 2022

Poslanica predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič ob dnevu reformacije

 Ljubljana, 31.10.2022 - Začeti na novo, to je bistveni in simbolni pomen dneva reformacije, ki ga vsako leto praznujemo 31. oktobra. Pomeni nov zagon in vsebinsko razmišljanje o drugačnem, bolj ljudskem. Dan reformacije je velik praznik, dela prost dan, in je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Izdal jo je Primož Trubar, s tem pa je obveljal za začetnika slovenščine.



Da bi prepoznali dejanski pomen, ki je obrodil prve slovenske tiskane besede, se moramo premakniti v preteklost.

»Okoli l. 1527. je Trubar, dijak-teolog, pri humanistu škofu Bonomu v Trstu. V Ljubljani se že zbirajo Lutrovi pristaši v hiši Klombnerjevi. To kulturno življenje moti glas z bojišč; Turki pustošijo Trubarjevo domovino, njegov dolenjski domači kraj; po mohaški bitki (1526) so bili zasegli vso Slavonijo ter vedno huje ugrožavali tudi slovenske dežele. Draginja je bila velika, beračev so bila polna sela in mesta. V teh težkih časih si pogrešal zadovoljnega slovenskega kmeta; graščak mu je bil vzel 'staro pravdo' (pravico); kmet se je (1515) dvignil proti svojemu gospodu, baš tudi v Trubarjevi dolenjski domovini, a popoln poraz te kmetske bune je moral zreti deček Trubar. Bilo je takrat voliti med bojem zoper Turka, med bojem zoper graščaka in med bojem zoper papeža. Trubar se je udeležil boja zoper papeža.«

Drugo bistveno razliko je iskati v vsebini reformacije.

»Trubarju je njegovo delo bilo vredno radi pozitivne verske vsebine; on in tovariši so bili iskreno in globoko pobožni možje. 'Novi reformaciji' pa izgublja ta vsebina vrednost; velja ji le oblika Trubarjeva dela, njegov 'protest'; ne velja ji njegova pozitivna, velja ji le negativna stran, ne predmet nego metoda. Prisegajoč na evangelij in na sv. pismo, smatrajoč ljudi druge veroizpovedi za Bogu sovražne ljudi, bi se Trubar čudil trditvam naših časov, češ, da je bila njegova vera le formula nove svobode, svobode vesti; ne umel bi jih. Pojmujoč pojem vere, je rekel Trubar, da o tem ne gre disputirati; tu da je treba verjeti, na onem svetu pa bomo spoznali. Bil je torej ne samo pobožen, ampak tudi globoko veren mož; veroval ni v papeža in ceremonije, a veroval je v dogme.«  

Ker je bil Trubar zagovornik deljenja dobrega med slehernika, ker je želel približati vrednote o dobrem sleherniku tudi skozi jezik, je pomenil nevarnost za ustaljeno politiko.

Danes živimo v svetu, kjer je, oziroma naj bi bila, vsaka veroizpoved stvar osebnega prepričanja. V različnih ustavah, resolucijah, listinah in drugih dokumentih je ta svoboščina označena za eno izmed osnovnih, realnost pa je na žalost še vedno začrtana v različnih odtenkih sive. Ni le dobrega in slabega, resnica je vedno nekje vmes. Temu je namenjen tudi dan reformacije. Da te resnice iščemo in jih, vsaj upamo, nekoč tudi najdemo.

Vsem iskrene čestitke ob dnevu reformacije.

1 Oba citata povzeta po https://sl.wikisource.org/wiki/Trubarjev_zbornik.