Ljubljana, november 2022 - Pnevmokokne okužbe so v našem okolju pogoste, predstavljajo veliko breme za družbo in škoda, ki jo utrpijo posamezniki, je lahko velika. Nekatere hujše pnevmokokne okužbe, kot so pljučnica, sepsa, meningitis, se lahko končajo tudi s smrtjo. V luči tega je zato STA klub v sodelovanju z Združenjem zdravnikov družinske medicine o pnevmokoknih okužbah organiziral spletni pogovor na to temo, kjer so se dotaknili tudi preventivnih ukrepov, da bi do okužb, zlasti težjih oblik, prihajalo v čim manjši meri.
Kaj je pnevmokokna okužba in kaj lahko povzroči?
Morda je za začetek
najprej smiselno pojasniti, kaj pnevmokokne okužbe sploh so, saj verjetno
marsikdo s tem izrazom ni seznanjen. Pnevmokok je bakterija, ki jo poznamo že
več kot 100 let. Obstaja okoli 100 različnih vrst oziroma sevov bakterije, med
katerimi lahko večina povzroči razvoj bolezni. Bakterija ima posebno polisaharidno
kapsulo, zaradi česar jo naš imunski sistem težje prepozna in uniči, kar
ji omogoča naselitev v nosni sluznici in žrelu.
"Zboli lahko
vsak, najbolj ogroženi so pa majhni otroci do 2. leta starosti, kronični
bolniki in starejši. Pri majhnih otrocih okužba najpogosteje poteka v obliki
vnetja srednjega ušesa, sinusov in nosnih votlin. Pri starejših pa največkrat v
obliki pljučnice. Lahko pa pride tudi do okužbe krvi in vnetja možganskih
ovojnic oz. meningitisa. Takrat govorimo o t. i. invazivni pnevmokokni bolezni,
ki ima hude posledice in nas tudi najbolj skrbi. Nekatere hujše pnevmokokne
okužbe se lahko končajo tudi s smrtjo," je na posvetu povedal predsednik združenja zdravnikov družinske
medicine, prim. dr. Aleksander Stepanovič, dr. med.
Ana Ivanuša
iz Društva pljučnih bolnikov je pri tem še izpostavila, da pljučni bolniki
obolevajo za pnevmokoknimi okužbami tudi do 15-krat pogosteje v primerjavi z
zdravimi vrstniki, bolezni, kot je pljučnica pa lahko povzročijo tudi druge
dalj časa trajajoče posledice, kot je na primer astma.
Pljučnice se zelo bojijo tudi v domovih za starejše občane. Predsednica sekcije za DSO ZZDM dr. Tanja Petkovič, dr. med.: "V domovih za starejše občane je nastanjenih približno 20.000 ljudi, povprečna starost je 86 let in med njimi je okoli 80 odstotkov takšnih, ki so gibalno ovirani. Pljučnica v naših okoljih je diagnoza, ki se je zelo bojimo in skušamo narediti vse, kar je v naši moči, da to preprečimo, saj praktično vsi stanovalci spadajo med visoko ogrožene paciente."
Težje bolezni, ki jih povzroča pnevmokok
Bakterijska pljučnica: Običajno sledi
virusni okužbi dihal, značilne so visoka temperatura, mrzlica, težje dihanje in
kašelj. Pri pravočasnem zdravljenju so zapleti redki.
Vnetje srednjega ušesa: Najbolj pogosto
zbolevajo otroci do 3 let starosti, značilni sta bolečina v enem ali obeh
ušesih in povišana temperatura.
Gnojni meningitis oz. vnetje možganskih ovojnic: Značilno zanj so
motnja zavesti, povišana telesna temperatura, bruhanje, krči, bolečine. Takšen
bolnik mora takoj v bolnišnico, po preboleli bolezni imajo lahko otroci
različne trajne posledice (gluhost, epileptični napadi …).
Prikrita bakteriemija in sepsa ali zastrupitev
krvi: Značilne so
povišana temperatura, mrzlica, slabo počutje. Bakteriemija je najbolj pogosta
pri majhnih otrocih, ob zgodnjem prepoznavanju in zdravljenju bolezen ne pušča
trajnih posledic. Sepsa pa pomeni težjo stopnjo okužbe, smrtnost je kljub
zdravljenju velika.
Kako pride do
okužbe?
Prof. dr. Matjaž
Jereb iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja je pojasnil, da
se sama okužba prenaša kapljično ob tesnem stiku dveh ljudi: "Gre za
okužene kapljice, ki jih ob dihanju in kašljanju izločamo v okolico. In kadar
sta dva posameznika na dovolj kratki razdalji, znotraj enega metra, lahko pride
do prenosa okužbe. Pri tem je pomemben element tudi kolonizacija. Vir okužbe je
namreč lahko bolnik, lahko pa posameznik, ki ima v sluznicah dihal, predvsem
nosu in žrelu, prisotne bakterije oziroma pnevmokoke. Po naših podatkih je v
predšolskem obdobju med 40 odstotki in vse do 90 odstotkov otrok krajše ali
daljše obdobje koloniziranih s pnevmokokom, kar pomeni, da so lahko vir okužbe
odraslih in starejših, prav tako pa lahko pride do okužbe pri njih samih."
Kot navajajo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je sicer pogostost pnevmokoknih okužb v Sloveniji višja kot v številnih evropskih državah, kjer se je po uvedbi cepljenja proti pnevmokokom število okužb zelo znižalo. Kot je povedal prof. dr. Matjaž Jereb je v slovenski populaciji okoli 10.000 okužb letno. Od tega okoli 20 odstotkov bolnikov sprejmejo v bolnišnično okolje in približno 20 odstotkov od teh zdravijo na oddelkih za intenzivno zdravljenje. Pri slednjih je smrtnost pomembno višja kot pri ostalih, giblje se med 20 in 30 odstotki.
VIDEOLetno za pnevmokoknim gnojnim meningitisom zdravijo 30 do 40 bolnikov v
intenzivnih enotah, najbolj pa so ogroženi starejši z različnimi kroničnimi
boleznimi, verjetnost pljučnice pri sladkornem bolniku je po njegovih besedah
trikrat pogostejša kot pri zdravem odraslem posamezniku.
Kako se
zaščititi?
Strokovnjaki so na spletnem pogovoru poudarili, da je učinkovito orodje
proti pnevmokoknim okužbam cepljenje. Kot je poudaril dr. Stepanovič, cepljenje
prepreči okužbo z vsemi tistimi sevi pnevmokoka, ki ga cepivo zajema. Največji
delež sevov, ki pri nas povzročajo okužbe, pokrije 23-valentno polisaharidno cepivo,
to je na tržišču prisotno že več kot 30 let.
"Imamo
številne izkušnje, ogromno podatkov kar se tiče varnosti cepiva in lahko s
polno odgovornostjo trdim, da je cepivo varno. Gre za mrtvo cepivo, ki vsebuje
delce bakterij, ki ob injiciranju sproži imunski odziv pri posamezniku. Na ta
način posameznik tvori določen nivo protiteles proti bakterijam, ki delujejo
zaščitno," je razložil dr. Matjaž Jereb.
Po mnenju dr. Stepanovića je zdaj najbolj primeren čas za cepljenje
proti pnevmokoku, cepiva je dovolj. S sprejetjem brezplačnega cepljenja za vse
kronične bolnike in starejše od 65 je odprta nova možnost cepljenja proti
pljučnici, je poudaril in povabil vse, da se o cepljenju pozanimajo pri osebnem
zdravniku. Za kolektivno imunost je namreč potrebna 80 do 85-odstotna
precepljenost, trenutno pa ta znaša manj kot 60 odstotkov, je še pojasnil.
Več o cepljenju na https://www.cepljenje.info/bolezni-in-cepiva-zanje/pnevmokokne-okuzbe
Pripravil: Janez Platiše
Vir: STAklub
