»Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!«
Tako te je prosil križani na tvoji desni.
In ti si se ga spomnil: »Še danes boš z menoj v raju!«
.jpg)
Jezus, danes ti to prošnjo izrekam jaz. Izrekam ti jo v
imenu tisočev, ki nimajo časa, da bi ti jo izrekli, ker jih smrt doleti sredi
koraka. Izrekam ti jo v imenu tisočev, ki te morda niti ne poznajo, ne vedo
zate in za tvojo veliko noč. Izrekam jo tudi v imenu tistih, ki se jezijo nate,
te morda celo preklinjajo in govorijo, da vsega tega gorja ne bi smelo biti, če
bi Bog v resnici bil in če bi bil ljubezen.
Jezus, spomni se vojakov, ki so jih pognali na bojišče in
umirajo zaradi pohlepa vladajočih. Jezus, spomni se vseh njihovim mam, ki iz
bolečine šepetajo svoje molitve in ne vedo, ali naj molijo za srečno vrnitev
ali za večni pokoj svojih sinov.
Jezus, spomni se vseh žena in deklet, ki so se veselile
ljubezni in načrtovale prihodnost. Ozri se v čez noč postarane obraze. Poglej
njihove solze, ki jih jočejo nad izgubljeno mladostjo in nad prihodnostjo brez
obetov.
Jezus, spomni se otrok. Predvsem se spomni otrok. V sanjah
objemajo očete. V sanjah se igrajo okoli domače hiše. V sanjah se smejijo z
vrstniki. V sanjah so srečni. Potem pa jim sanje pretrga spoznanje, da so
begunci, skupaj s tolikimi drugimi. In izginejo objemi in igra in smeh in
sreča. Jezus, spomni se jih.
Jezus, spomni se tudi vseh tistih, ki jim je otrdelo srce in
se spremenilo v grob, v katerega so pokopali ljubezen, sočutje in
človečnost.
Jezus, spomni se vsega človeštva.
In spomni se, Jezus, tudi mene. Naj bom deležen tvojega
pogleda, da tudi sam nikoli ne bom spregledal nikogar, ki ihti, ki se boji,
nikogar, ki trpi in nikogar, ki umira. Daj nam pogled, v katerem bo kljub vsemu
ostajalo živo upanje na veliko noč, upanje na tvoje in naše vstajenje, upanje,
da bomo s teboj v raju.
Jezus, podari nam veliko noč, da bomo tudi mi mogli svetu
prinašati veliko noč!
Ob letošnjem praznovanju velike noči to iskreno želim vsem!
Msgr. Stanislav Zore OFM
nadškof
