Predsednica uprave Generali Vanja Hrovat je predstavila, kako se odzivajo na spremembe. (Foto Tina Ramujkić) |
»V zavarovalnici Generali nismo samo ugotovili priložnosti in pripravili ponudbe. Začelo se je s sodelovanjem s slovenskim startupom, družbo Next, ki ponuja storitev Beeping. Na podlagi tega sodelovanja smo sledili potrebam strank po zavarovanju nepremičnin, ki se oddajo v najem. In ne samo nepremičnin, temveč tudi potrebam po zavarovanju odgovornosti najemodajalcev,« je še dejala Vanja Hrovat.
Direktorica prodaje v zavarovalnici Generali d.d. Ivana Vrviščar je izpostavila, kaj je ključno za tiste, ki oddajajo stanovanja. »Vzemimo za primer iz občinstva gospoda Dareta, ki je podedoval stanovanje, uredil vso potrebno dokumentacijo, nato pa to stanovanje oddal v najem. Predstavljajmo si, da je po nekem času Dareta poklical sosed Blaž, ki ni bil preveč zadovoljen, saj je iz Daretovega stanovanja voda poplavila tudi v njegovo stanovanje. Vendar za Dareta ta dogodek ni pomenil nočne more, saj je pravočasno nadgradil svoje klasično stanovanjsko zavarovanje v PaketDom RENT.«
Znotraj novega zavarovanja je krit tudi vandalizem, za katerega je odgovoren najemnik, krije pa tudi škodo, ki bi jo najemnik povzročil na skupnih prostorih. Hitro se namreč lahko zgodi, da najemnik v večstanovanjski stavbi že pri spravljanju kolesa poškoduje skupne prostore, recimo stopnišče ali pa dvigalo. Najemodajalci so lahko brez skrbi tudi v primerih, ko imajo stanovanje že rezervirano, vendar pa zaradi odprave posledic škode stanovanja ne morejo oddati. V takem primeru namreč dobijo povrnjene pričakovane najemnine.
Področje nastanitvenih gostinskih obratov poleg Finančne uprave RS nadzira tudi Tržni inšpektorat RS. »Pred leti se je pojavil Airbnb, že dolgo je obstajal Booking.com. Ljudje so trdili, da za področje kratkoročnih najemov ne obstaja zakonodaja. Če zadevo pogledamo z zornega kota Tržnega inšpektorata ni tako saj imamo Zakon o gostinstvu, ki med drugim ureja tudi področje sobodajalstva. Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja dejavnost le občasno, skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu, gostom nudi do 15 ležišč in je vpisana v Poslovni register Slovenije,« je pojasnila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić.
Generalna direktorica direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Renata Martinčič je spomnila, da Slovenija sodeluje v različnih delovnih skupinah, ki jih tudi na temo aktualnih kratkoročnih najemov pripravlja Evropska komisija. »Ko se je veliko začelo govoriti o delovanju platform (podlag), smo začeli opažati predvsem pri Airbnb področje, ki je delovalo na prvi pogled neurejeno. Začelo se je govoriti, da gre v tovrstnih primerih za sodelovalno gospodarstvo in delitveno ekonomijo. Takrat smo se s kolegi z drugih ministrstev lotili te problematike. Nazadnje smo ugotovili, da ne gre za sodelovalno gospodarstvo v večjem obsegu, temveč je to le majhen delček,« je pojasnila Martinčičeva.
O področju davčnih obveznosti sobodajalcev in načinih, kako je obdavčen dohodek iz oddajanja premoženja v najem, je spregovorila vodja sektorja obdavčitev dohodkov iz Finančne uprave Republike Slovenije Patricija Pergar. »Zadeva je z vidika davkov preprosta. Dohodke iz dejavnosti znamo obdavčiti. Dejavnost pa lahko najemodajalci opravljajo tudi kot sobodajalci,« je dejala.
Spremembe na področju nepremičnin sicer med prvimi zaznajo nepremičninski posredniki. Lastnica nepremičninske agencije Inalbea, ki v imenu lastnikov legalno oddaja stanovanja na Booking.com in Airbnb, Zarja Mavec, je dejala, da dnevno prejema vprašanja, katera oblika najema se bolj splača, kratkoročni ali dolgoročni najem. »Če imate stanovanje v središču Ljubljane, nedvomno morate izkoristiti val kratkoročnih najemov. Večkrat me ljudje pokličejo in sprašujejo, ali jim lahko uredim oddajanje stanovanja prek novih podlag, ob tem pa tudi, ali jim lahko v večstanovanjski stavbi uredim soglasja preostalih lastnikov,« je pojasnila Mavčeva.
Direktor nepremičninske agencije Ljubljana nepremičnine Predrag Todić, je izpostavil, da v Ljubljani primanjkuje srednje velikih stanovanj. »Veliko stanovanj je praznih, ker lastniki ne najdejo zanesljivih najemnikov. Moram reči, da je od 80 do 90 odstotkov najemnikov zanesljivih, vendar pri najemodajalcih ostaja strah. Država mora ustvariti ugodne pogoje za oddajanje stanovanj, novo obliko zavarovanja vidim kot enega izmed mehanizmov, kako zaščititi najemodajalca. Tudi s tovrstnimi ukrepi lahko spodbudimo oddajanje stanovanj.«
Sodelujoči na Generalijevem zajtrku so se strinjali, da v Sloveniji že obstaja ustrezna zakonodaja tako za kratkoročno in dolgoročno oddajanje stanovanj. Jutranje srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju, ki sta ga pričarala tudi voditelj Boštjan Romih in zaposlena pri zavarovalnici Generali, pevka Natalija Plečnik.
Direktorica prodaje v zavarovalnici Generali d.d. Ivana Vrviščar je izpostavila, kaj je ključno za tiste, ki oddajajo stanovanja. »Vzemimo za primer iz občinstva gospoda Dareta, ki je podedoval stanovanje, uredil vso potrebno dokumentacijo, nato pa to stanovanje oddal v najem. Predstavljajmo si, da je po nekem času Dareta poklical sosed Blaž, ki ni bil preveč zadovoljen, saj je iz Daretovega stanovanja voda poplavila tudi v njegovo stanovanje. Vendar za Dareta ta dogodek ni pomenil nočne more, saj je pravočasno nadgradil svoje klasično stanovanjsko zavarovanje v PaketDom RENT.«
Znotraj novega zavarovanja je krit tudi vandalizem, za katerega je odgovoren najemnik, krije pa tudi škodo, ki bi jo najemnik povzročil na skupnih prostorih. Hitro se namreč lahko zgodi, da najemnik v večstanovanjski stavbi že pri spravljanju kolesa poškoduje skupne prostore, recimo stopnišče ali pa dvigalo. Najemodajalci so lahko brez skrbi tudi v primerih, ko imajo stanovanje že rezervirano, vendar pa zaradi odprave posledic škode stanovanja ne morejo oddati. V takem primeru namreč dobijo povrnjene pričakovane najemnine.
Sodelujoči na okrogli mizi Vanja Hrovat, Patricija Pergar, Renata Martinčič, Predrag Todić, Andrejka Grlić, Zarja Mavec in Ivana Vrviščar. (Foto Tina Ramujkić) |
Področje nastanitvenih gostinskih obratov poleg Finančne uprave RS nadzira tudi Tržni inšpektorat RS. »Pred leti se je pojavil Airbnb, že dolgo je obstajal Booking.com. Ljudje so trdili, da za področje kratkoročnih najemov ne obstaja zakonodaja. Če zadevo pogledamo z zornega kota Tržnega inšpektorata ni tako saj imamo Zakon o gostinstvu, ki med drugim ureja tudi področje sobodajalstva. Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja dejavnost le občasno, skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu, gostom nudi do 15 ležišč in je vpisana v Poslovni register Slovenije,« je pojasnila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić.
Generalna direktorica direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Renata Martinčič je spomnila, da Slovenija sodeluje v različnih delovnih skupinah, ki jih tudi na temo aktualnih kratkoročnih najemov pripravlja Evropska komisija. »Ko se je veliko začelo govoriti o delovanju platform (podlag), smo začeli opažati predvsem pri Airbnb področje, ki je delovalo na prvi pogled neurejeno. Začelo se je govoriti, da gre v tovrstnih primerih za sodelovalno gospodarstvo in delitveno ekonomijo. Takrat smo se s kolegi z drugih ministrstev lotili te problematike. Nazadnje smo ugotovili, da ne gre za sodelovalno gospodarstvo v večjem obsegu, temveč je to le majhen delček,« je pojasnila Martinčičeva.
O področju davčnih obveznosti sobodajalcev in načinih, kako je obdavčen dohodek iz oddajanja premoženja v najem, je spregovorila vodja sektorja obdavčitev dohodkov iz Finančne uprave Republike Slovenije Patricija Pergar. »Zadeva je z vidika davkov preprosta. Dohodke iz dejavnosti znamo obdavčiti. Dejavnost pa lahko najemodajalci opravljajo tudi kot sobodajalci,« je dejala.
Spremembe na področju nepremičnin sicer med prvimi zaznajo nepremičninski posredniki. Lastnica nepremičninske agencije Inalbea, ki v imenu lastnikov legalno oddaja stanovanja na Booking.com in Airbnb, Zarja Mavec, je dejala, da dnevno prejema vprašanja, katera oblika najema se bolj splača, kratkoročni ali dolgoročni najem. »Če imate stanovanje v središču Ljubljane, nedvomno morate izkoristiti val kratkoročnih najemov. Večkrat me ljudje pokličejo in sprašujejo, ali jim lahko uredim oddajanje stanovanja prek novih podlag, ob tem pa tudi, ali jim lahko v večstanovanjski stavbi uredim soglasja preostalih lastnikov,« je pojasnila Mavčeva.
Generali zajtrka se je udeležilo nekaj deset gostov. (Foto Tina Ramujkić) |
Direktor nepremičninske agencije Ljubljana nepremičnine Predrag Todić, je izpostavil, da v Ljubljani primanjkuje srednje velikih stanovanj. »Veliko stanovanj je praznih, ker lastniki ne najdejo zanesljivih najemnikov. Moram reči, da je od 80 do 90 odstotkov najemnikov zanesljivih, vendar pri najemodajalcih ostaja strah. Država mora ustvariti ugodne pogoje za oddajanje stanovanj, novo obliko zavarovanja vidim kot enega izmed mehanizmov, kako zaščititi najemodajalca. Tudi s tovrstnimi ukrepi lahko spodbudimo oddajanje stanovanj.«
Sodelujoči na Generalijevem zajtrku so se strinjali, da v Sloveniji že obstaja ustrezna zakonodaja tako za kratkoročno in dolgoročno oddajanje stanovanj. Jutranje srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju, ki sta ga pričarala tudi voditelj Boštjan Romih in zaposlena pri zavarovalnici Generali, pevka Natalija Plečnik.