četrtek, 5. april 2018

Z zdravim zgledom bodo otroci postali bolj zdravi odrasli VIDEO

Medicinski center Barsos letos praznuje 25-letnico delovanja. Na primarni ravni imajo eno pediatrično in dve splošni ambulanti, na sekundarni ravni pa pokrivajo skoraj vse medicinske stroke. Vsako leto opravijo 45.000 storitev, ob tem pa praktično ne poznajo čakalnih vrst. Zaradi tempa sodobnega življenja ocenjujejo, da bi mnogi potrebovali redne preglede, zato so za vse posameznike, ki delujejo v stresnih okoljih z vedno novimi izzivi, razvili preventivni pregled Manager. Posebnost je hitrost obravnave, saj posameznik, ki se za ta pregled odloči, še isti dan dobi izvide pregledov od sedmih specialistov.

»Preventiva ni le zgodnje odkrivanje bolezni, ampak tudi zavedanje tega, kako zdravje ohranjati,« je pred mednarodnim dnevom zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, povedal direktor Medicinskega centra Barsos mag. Simon Vrhunec. Izpostavil je, da bi morali več pozornosti posvetiti preventivi in tako vsak dan v letu posvetiti zdravju. Zdravnik splošne medicine in specialist nevropsihiatrije v Barsosu dr. Aljoša Danieli je dodal, da je preventiva stvar družbe bolj kot medicine: »Družba bi morala organizirati aktivnosti že od vrtca, da bi se ljudje naučili zdravo živeti.«

VIDEO - mag. Simon Vrhunec, direktor Medicinskega centra Barsos 


Ob prihodu toplejših spomladanskih dni svetuje, da se pred bolj intenzivnim športnim udejstvovanjem posvetujemo s športnim strokovnjakom. Pravilno izvajanje gibov nam bo prihranilo marsikatero poškodbo. Pediatrinja v Barsosu mag. Jerneja Ahčan je poudarila pomen zgleda staršev otrokom: »Z zdravim načinom življenja starši pomagamo otrokom, da bodo ostali zdravi tudi v odraslem obdobju. Hrana naj bo raznovrstna in energetsko bogata, obrokov ne smemo izpuščati, moramo jih imeti vsaj štiri ali pet dnevno. Otroke moramo dovolj zgodaj zbuditi, da pozajtrkujejo. Predvsem jih moramo naučiti, da ne pijejo sladkih ali gaziranih pijač, ampak se odžejajo z vodo in nesladkanim čajem.«

VIDEO - dr. Aljoša Danieli, zdravnik splošne medicine in specialist nevropsihiatrije


V spomladanskem času je že povečana možnost za sončne opekline, več je insektov, kot so komarji in klopi, je opozoril dr. Aljoša Danieli. Klop lahko povzroči na primer borelijo in vnetje možganske ovojnice. Več je tudi enterovirusov, ki povzročijo drisko ali vnetje dihal. V drugo skupino sodijo tako imenovane funkcionalne motnje, ki jih povzročijo zaradi zunanjih vplivov, kot je povečana količina sončne svetlobe, spremenjen ustroj hormonov, npr. kortizola in adrenalina. To lahko privede do spomladanske utrujenosti. Spomladi ali jeseni se lahko pogosteje pojavi tudi depresija, prav tako pa so pri ljudeh s kroničnimi težavami pogostejše bolečine v želodcu, celo bruhanje.

VIDEO - mag. Jerneja Ahčan, pediatrinja


»Pri sistematskih pregledih petletnikov imamo v Sloveniji prvi uvedeno presejalno testiranje na povišane vrednosti celokupnega holesterola, kar je zelo vzpodbudno in dobro,« je še povedala mag. Jerneja Ahčan: »S pravilno prehrano in gibanjem lahko že zelo zgodaj vplivamo na to, da bodo v kasnejšem obdobju prizadeti v manjši meri. V nasprotnem primeru je stokrat večje tveganje za zaplete v odrasli dobi, če ima otrok povišan holesterol.« Poleg dobrega zgleda in kakovostne hrane je pomembno tudi gibanje na prostem, vendar smo tam hitro izpostavljeni klopom, zato je pomembna zaščita pred virusom klopnega meningoencefalitisa. V zadnjih desetih letih je za to boleznijo osrednjega živčevja povprečno zbolelo 250 ljudi, med njimi tudi nekaj otrok. »Pametno se je zaščititi pred to boleznijo, v našem medicinskem centru na to opozarjamo, sploh v spomladanskem času, ko klopi postanejo bolj aktivni,« je še dejala mag. Ahčan in pojasnila, da sta učinkoviti tako običajna kot tudi hitra metoda cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu, pri čemer se razlikuje čas med ponovitvami cepljenja, v minimalni meri pa tudi število nastalih protitelesc.