Ljubljana, 10. 3. 2022 - Med tokratnimi novostmi Cankarjeve
založbe sta roman Toneta Peršaka Praznovanje in esejistični roman Dijane
Matković Zakaj ne pišem. V zbirki Bralna znamenja je izšla knjiga Alenke Kepic
Mohar Nevidna moč knjig, v zbirki Najst pa knjiga zgodb ljudi z obrobja Tu sem.
Predstavili so še pesmi Mile Haugove in zgodovinski roman Wolf Hall.
V zbirki Najst je izšla
knjia Tu sem: zgodbe, ki jih ne želimo slišati
avtorjev Andraža Rožmana, Nike Kovač in Klare Širovnik. V
knjigi so zbrani portreti ljudi, ki se navadno ne prebijejo v časopise ali
knjige, če pa že, se o njih piše z nemalo predsodki in stereotipi. Andraž
Rožman (1983) je
izkušen reportažni novinar, ki dela na Dnevniku. Zadnja leta ga vse bolj zanima
tudi literarno novinarstvo, je avtor reportažnega romana Trije spomini (Goga,
2019). Nika Kovač (1994) je
prekaljena aktivistka, direktorica Inštituta 8. marec, publicistka in avtorica
več knjig, nazadnje Moja odločitev: pričevanja, pravice in predsodki o splavu
(Aristej, 2020). Klara Širovnik
(1997) je lani prejela debitantsko novinarsko nagrado Društva novinarjev
Slovenije za svoje reportaže za časopis Večer.
Dijana
Matković se bo predstavila s svojim avtofikcijskim, esejističnim romanom Zakaj
ne pišem, v katerem prek prizorov iz svojega življenja, ki so močno
prepleteni z družbeno in literarno refleksijo, pripoveduje o silnicah, ki
deprivilegiranim skupinam v družbi onemogočajo eksistenco in ustvarjanje.
Takole v romanu odgovarja na vprašanje iz naslova: »Moji ljudje ne pišejo.
Otroci polpismenih priseljencev ne pišejo. V celoti bi uresničila pričakovanja
okolja, če bi delala za tekočim trakom – v podjetju ali
ob tistem v trgovini. Prav tako bi pričakovanja okolja uresničila, če
bi kot ženska molčala. Moje ne
pišejo.«
Wolf
Hall avtorice Hilary Mantel je zgodovinski roman, postavljen v
prvih trideset let 16. stoletja, na dvor Henrika VIII., in spremlja strmi vzpon
Thomasa Cromwella do mesta kraljevega ministra in motorja britanske
reformacije. Roman, ki je prejel številne nagrade, med drugim tudi
najpomembnejšo angleško književno nagrado booker, je prevedla Dušanka
Zabukovec. Avtorica je v nekem intervjuju na vprašanje, zakaj si je za
glavni lik svoje trilogije izbrala Thomasa Cromwella, dejala, da pisatelj ves
čas išče neizčrpno temo, o kateri lahko pišeš in pišeš in pišeš. Poleg tega jo
je zanimalo, ali je bil Cromwell upravičeno tako osovražen. V romanu nam ga
naslika v veliko prijaznejših in bolj priljudnih tonih, kot ga prikazujejo
dosedanje biografije in druga zgodovinska dela.
Slovaška
pesnica Mila Haugová (1942) je ena najpomembnejših avtoric
srednjeevropske in svetovne literature, doslej je izdala 23 pesniških zbirk in
bila prevedena v večino evropskih jezikov. Leta 2014 je prejela najuglednejšo
slovaško nagrado za literaturo, nagrado Dominika Tatarke, leta 2021 pa veliko
nagrado vilenica. Izbor poezije Dama in samorog je prevedel Andrej
Pleterski.
Alenka Kepic Mohar v svoji
knjigi Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi, ki
je izšla v zbirki Bralna znamenja, razčleni, na kakšen način je digitalna
revolucija vplivala na branje in učenje. Digitalni pripomočki so predrugačili
materialno kulturo ‒ in človekove kognitivne procese. Vse to v nov položaj
postavlja založništvo, knjige in proces izobraževanja. Avtorica o pomembnosti
branja: »Branje je dejavnost, s katero
najstniki potujejo onkraj lastnega uma in onkraj lastnih doživetij. Je znanost,
s katero se že stoletja učimo načina razmišljanja, in poezija, s katero krepimo
svojo ustvarjalnost in zmožnost razumevanja drug drugega. Branje dobrih zgodb
mlade razvija v ustvarjalne in misleče posameznike, ki razumejo več in čutijo
drugače. V tem je čudovita moč beročih možganov in nevidna moč knjig.«
