Slovenski oktet, moški vokalni sestav, se bo po sedmih desetletjih glasbenega poustvarjanja poklonil svojim preteklim generacijam z abonmajem Jubilejnih 70 let Slovenskega okteta in Festivala Ljubljana. V sodelovanju z zavodom so pripravili sedem koncertov, ki bodo potekali od marca do decembra. Prvi, ki so ga naslovili Po aleji skladateljev, bo na sporedu že v sredo, 9. marca, ob 19.30 v Križevniški cerkvi. Program združuje nabor sakralnih in domoljubnih pesmi skladateljev, ki so slovenski in jugoslovanski kulturni krajini vtisnili globok pečat, njihovi obrazi na doprsnih kipih pa krasijo tudi Plečnikovo Alejo slovenskih skladateljev na Vegovi ulici v Ljubljani.
Vstopnice so na voljo na spletni strani ljubljanafestival.si,
pri blagajni Križank, na Petrolovih bencinskih servisih in drugih prodajnih
mestih Eventim po Sloveniji.
Slovenski
oktet velja od ustanovitve leta 1951 za najbolj reprezentativen
slovenski moški vokalni komorni sestav. Posebno skrb namenjajo slovenski pesmi,
tako ljudski kot umetni, ki jo vedno znova s posebnim žarom predstavljajo na
domačih koncertnih odrih, z veseljem pa jo ponesejo med rojake in ljubitelje
petja po svetu.
Program
Slovenskega okteta na prvem koncertu jubilejnega abonmaja združuje nabor
sakralnih in domoljubnih pesmi skladateljev, katerih doprsni kipi danes krasijo
Alejo slovenskih skladateljev na Vegovi ulici v Ljubljani, ki jo je leta 1932
uredil Jože Plečnik, eden izmed največjih slovenskih arhitektov. Slavnostno
odprtje aleje z osmimi spomeniki je potekalo ob zaključku Prvega slovenskega
glasbenega festivala. Poleg kipa ravnatelja Matičinega konservatorija Mateja
Hubada in prvega ravnatelja Matičine glasbene šole Frana Gerbiča so bili na
njej še spomeniki Benjamina Ipavca, Vatroslava Lisinskega, Jacobusa Handla
Gallusa, Davorina Jenka, Stevana Mokranjca in Hugolina Sattnerja, ki jih je
izdelal Lojze Dolinar.
Pet let
kasneje so dodali kip skladatelja in pedagoga Antona Foersterja, leta 1938 pa
posthumno spomenik skladatelja Emila Adamiča. Vsi ti skladatelji so slovenski
in jugoslovanski kulturni krajini vtisnili globok pečat, lahkotni, emotivni in
ljudskemu duhu bližnji značaj njihovih pesmi pa je še danes priljubljen. Narodna
zavest Slovencev se je v preteklosti zaradi njihovih številnih besedil in
lahkotnih melodij vse bolj krepila.
Foto: LF
