.jpg)
slovenski narod je globoko zavezan k ideji miru in svobode, k
medsebojnemu spoštovanju in solidarnosti vseh ljudi in narodov. Nikoli nismo
začeli vojne, smo se pa v svoji zgodovini neprestano upirali krivicam in se v
številnih vojnah borili za pravo, pravično stvar, in – zmagali. Na pravo stran
zgodovine smo Slovenci stopili tudi leta 1941, ko smo se skupaj z zavezniki
uprli grozečemu terorju nacizma in fašizma, ki sta morila, uničevala in teptala
našo domovino kot tudi Evropo in preostali svet.
Tako se na današnji državni praznik, dan upora proti okupatorju,
spominjamo dogodkov 27. aprila 1941, ko je bila v hiši književnika Josipa
Vidmarja v Ljubljani zgolj deset dni po strahopetni
vdaji tedanje jugoslovanske kraljeve
oblasti in 14 dni po okupaciji Slovenije ustanovljena Protiimperialistična
fronta oziroma Osvobodilna fronta slovenskega naroda, kot je bila kasneje
preimenovana. V OF so se povezali domoljubi, slovenski politiki in književniki,
ljudje različnih političnih in svetovnih nazorov, a s skupno, gorečo željo po
mirnem in svobodnem življenju na »svojem«.
Tako se z venci, ki jih danes slovesno polagamo k spomenikom NOB širom
države, simbolno zahvaljujemo padlim junakom za njihovo neprecenljivo dejanje
osvoboditve slovenskega ozemlja in Slovencev v drugi svetovni vojni. Žrtve zgodovinskega boja za svobodo in obstoj ne smejo
biti nikoli pozabljene. Hkrati pa nas položeni venci spominjajo, da je
bil temeljni kamen za »začetek organiziranja slovenske državnosti«, položen
ravno z ustanovitvijo Osvobodilne fronte. Iz tega zgodovinskega spomina na
junaštva partizanskega gibanja v Narodnoosvobodilnem
boju so pol stoletja kasneje v slovenski osamosvojitveni vojni pripadniki Teritorialne obrambe, vojaki, miličniki,
naborniki in številni drugi črpali ponos, samozavest in
samozaupanje v uporu proti agresorski JLA.
Da je svoboda ena naših največjih vrednot, smo dokazali tudi na teh
državnozborskih volitvah, ko se državljanke in državljani niso pustili
preslepiti z vladnimi “bombončki”, pač pa so svoj glas dali upanju v
demokracijo, spoštljivo in pravično oblast ter svobodo medijev. Dali pa so tudi
glas proti reinterpretaciji zgodovine, omalovaževanju narodnoosvobodilnega boja
in na drugi strani poveličevanja kolaborantov. In glas za Evropo, ki temelji na
demokraciji, svobodi in vladavini prava.
Leta po koncu zadnje vojne v nekdanji Jugoslaviji smo že začeli verjeti,
da je Evropska unija tista prava, mehka sila, ki zagotavlja mir, stabilnost in
blaginjo 450 milijonom njenih prebivalcev in državam v soseščini. Toda pred
dvema mesecema je bil z napadom Rusije na neodvisno in suvereno Ukrajino mir na
stari celini brutalno pokopan. V luči ukrajinske vojne je letošnji dan upora
proti okupatorju še toliko bolj pomenljiv, saj vnovič potrjuje pomen miru in
sodelovanja ter solidarnosti med narodi, še posebej ko gre za nasilno
spreminjanje mednarodnega reda. Slovenci smo tudi tokrat izkazali solidarnost s
trpečim ukrajinskim narodom, slovenska politika pa z vsemi diplomatskimi napori
podpira ukrajinska prizadevanja za čim prejšnji mir. Prepričan sem, da
Slovenija kot članica zveze NATO v okviru svojih pristojnosti in zmožnosti
tvorno prispeva k doseganju miru v Ukrajini in da bo še naprej izvajala svoje
temeljno poslanstvo zaščite slovenskega naroda in ozemlja, pri čemer pa mora država
skrbeti za njeno kadrovsko, strokovno in materialno opremljenost.
imamo odlične razvojne potenciale, zato si prizadevajmo za njihovo
uresničitev. V spremenjenem mednarodnem okolju, ki ga vse bolj zaznamujejo
posledice podnebnih sprememb, migracije in zdaj še rusko-ukrajinska vojna, bo
ta naloga izjemno zahtevna, vendar ne dvomim, da se bomo tudi tokrat, kot
vselej ob težkih trenutkih, zmogli poenotiti o
trajnostni razvojni poti Slovenije, v kateri nihče ne bo spregledan in
preslišan.
Naj nas torej današnji praznični dan napolni
s hvaležnostjo in ponosom na zmage, ki smo jih kot narod že izbojevali. Hkrati
pa naj bo dan poln upanja v napredno, demokratično, prijazno Slovenijo za vse
generacije ter za mir v svetu.
Foto: Primož Šmajdek, STA in DZ
