nedelja, 07. december 2014

Razstava - Kam so šle vse fabrike?

Kamnik, november 2014 – Na gradu Zaprice v Kamniku so odprli razstavo ' Kam so šle vse fabrike' avtorja Markota Kumerja, ki predstavlja zgodbe sedmih najpomembnejših kamniških tovarn: Titana, Svilanita, Kika, Ete, Svita, Utoka in Stola, ki imajo svoje korenine na koncu devetnajstega ali na začetku dvajsetega stoletja, vse pa so nastale predvsem na pobudo podjetnih posameznikov. Z razstavo je avtor dregnil v nerazščiščeno in nezaceljeno kamniško rano. Razstavo, ki bo odprta do konca leta 2015, je odprl Marjan Šarec, župan Kamnika.

V otvoritvenem nagovoru je župan Kamnika med drugim dejal: "Kamniške fabrike niso odšle nikamor, večina objektov še stoji, izgubili pa so dušo, kajti delo, ki so ga ustvarjale generacije, je uspelo eni generaciji uničiti v zgolj parih letih. Ne zgolj zaradi izgube trga in nekonkurenčnosti, ampak predvsem zaradi premajhne volje, da bi se nekdanja uspešna podjetja še pravočasno prestrukturirala, s čimer je (med vrsticami) namignil na dejstvo, da se je več energije vlagalo v privatizacijo, hiter zaslužek in plenjenje premoženja."

 

O sami razstavi, ki jo je pripravil, je Marko Kumer dejal, da gre za realizacijo projekta, ki se je, na pobudo KD Priden možic, začel s postavitvijo manjše istoimenske razstave v parku Evropa, ki je pripomogla k temu, da so uspeli zbrati kontakte, informacije in predmete, ki so razstavljeni. Po njegovih besedah razstava prinaša subjektiven izbor predmetov iz sedmih kamniških tovarn, saj vsega, žal, nikoli ni moč vključiti, se pa nadeja, da se projekt s to razstavo, ki jo je oblikovala Sonja Ifko, strokovnjakinja za industrijsko dediščino, še ni končal in da se bo stvar še nadaljevala.

Glede knjige oziroma razstavnega kataloga, pa je Marko Kumer dejal, da ne gre za klasičen razstavni katalog, ampak za besednjak pojmov, ki so povezani s kamniško industrijo. Na ta način je želel ohraniti tudi del tovrstne dediščine, ki utegne zlagoma, z menjavo generacij, ponikniti v pozabo, samemu katalogu razstave pa nekako podaljšati rok uporabnosti.



Za spremljajoči program odprtja razstave, v katerem so za glasbeno popestritev, s staro pesmijo, iz leta 1910, kamniških tkalk, premierno poskrbele Ljudske pevke Predice, so poskrbeli v Kulturnem društvu Priden možic, vse skupaj pa je, zabavno in z družbeno kritično noto, povezoval Goran Završnik, ki je na koncu prireditve, brez dlake na jeziku, dejal, da za propad kamniških fabrik nista krivi le izguba trga in nekonkurenčnost, ampak, da je imela prste zraven tudi kaka (lokalna) bar..a.

Občinstvo ga je za besede, ki so vseprisotno in nemo kričale, da jih slednjič nekdo izreče tudi na glas in brez katerih bi prireditev obvisela kar nekako v zraku, nagradilo z bučnim aplavzom.

 
Po končani otvoritvi razstave sem se pogovarjal z direktorjem takratnega UTOK-a Stanetom Simšičem, ki je poudaril: "Razstava me je boleče prizadela ker gledam kako so šle naše fabrike v likvidacijo. Prav žal mi je, da lepo in skrbno pripravljena razstava boleče ohranja spomine na tisti čas, ki lepo prikazuje tudi delo in dejavnost naše tovarne."



Drugi moj sogovornik je bil Ivan Kozjek, ki je bil v UTOK-u vodja energetike, ki je med drugim dejal: "Za delavca je bilo takrat dobro poskrbljeno. Poleg dobro organizirane prehrane smo imeli redno delo in plačo, ki je bila kar dobra v primerjavi s sedanjim časom. Razstava na kateri sem se, po dolgem času, srečal z nekaterimi prijatelji in sodelavci, mi je pa zelo všeč."

 

Pogovarjal sem se tudi z Ivotom Gašperičom, strojnim inženirjem, ki je delal v Titanu. Navdušen nad razstavo je med drugim dejal: "Razstava je enkratna in za naše zanamce odlična dediščina." Povedal je tudi kako so v okviru tovarne imeli odlično poskrbljeno za kulturno in športno dejavnost ter kako so udarniško izdelali tovorno žičnico za planinsko kočo na Kokrškem sedlu, ki še danes obratuje. Poudaril pa je: "Za delavca je bilo zelo dobro poskrbljeno. Plače z zahodom niso bile primerljive, marsikatero blago se ni dobilo, kljub temu pa smo se počutili bolj srečne kot se mladi počutijo danes."

Spletna stran Medobčinskega muzeja Kamnik TUKAJ

Besedilo in video: Janez Platiše
Vir: Medobčinski muzej Kamnik, Kamnik Info

Ni komentarjev:

Objavite komentar