Osnovni cilj uvedbe sistema vrednotnic za osebno dopolnilno je, da se pri boju zoper delo na črno ne uporablja le kaznovalne politike, ki se je z novim zakonom zelo zaostrila, temveč tudi spodbude v obliki večje socialne varnosti, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala ministrica Anja Kopač Mrak in dodala, da je samo letošnja razprava o vrednotnicah povzročila, da se je poleti prijavilo okrog 9000 izvajalcev.
Vsaka fizična oseba, torej tudi upokojenec, študent in dijak, ki bo želel opravljati dopolnilno osebno delo, bo moral svojo namero priglasiti na Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Za tiste, ki pa so že prijavljeni po starem pa morajo, na novo prijaviti, v prehodnem polletnem obdobju. Priglasitev se opravi prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti, ki za posameznika priglasitev opravi prek spletnega portala AJPES.
Za vrednotnico, ki bo veljala za koledarski mesec za posameznega izvajalca ODD bomo odšteli 9 evrov. Od tega bo 7 evrov namenjeno za pokojninsko invalidsko zavarovanje, 2 evra pa za zdravstveno zavarovanje. Posameznik, ki večkrat na mesec npr. čisti pri istem naročniku, naročnik kupi eno vrednotnico. Če pa posameznik večkrat na mesec čisti pri različnih naročnikih, mora vsak naročnik zanj kupiti vrednotnico. V primerih ODD, ko je zavezanec za nakup vrednotnice izvajalec del sam, kupi le eno vrednotnico za koledarski mesec, v katerem opravlja delo.
Novi zakon in pravilnik o ODD pa je razširil tudi nabor del, ki se lahko opravljajo. Razdeljena je v dve skupini. V prvo skupino spadajo tista dela kjer je obveznost nakupa vrednotnic na naročniku storitve in kjer se dela ne smejo opravljati za pravno osebo. V drugo skupino pa spadajo tista dela kjer je obveznost nakupa vrednotnic na izvajalcu storitve in kjer se dela lahko opravljajo tudi za pravno osebo.
V prvo skupino del spadajo naslednja dela:
Letni prihodek izvajalca ne bo smel biti višji od 5.948,64 EUR, pri čemer v posameznem polletju ne bo smel presegati 2.974,32 EUR (tri neto povprečne plače iz preteklega leta v polletnem obdobju).
Za opravljanje dela na črno s strani posameznika so predvidene globe v višini od 1.000 do 7.000 EUR (gre za t.i. šušmarje). Od 500 do 2.500 EUR pa se kaznuje posameznik, ki ponuja ali oglašuje dejavnost ali delo, ki se šteje za delo na črno.
Besedilo: Janez Platiše
Vir: MDDSZ
Novi zakon in pravilnik o ODD pa je razširil tudi nabor del, ki se lahko opravljajo. Razdeljena je v dve skupini. V prvo skupino spadajo tista dela kjer je obveznost nakupa vrednotnic na naročniku storitve in kjer se dela ne smejo opravljati za pravno osebo. V drugo skupino pa spadajo tista dela kjer je obveznost nakupa vrednotnic na izvajalcu storitve in kjer se dela lahko opravljajo tudi za pravno osebo.
V prvo skupino del spadajo naslednja dela:
- občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin;
- občasna pomoč pri kmetijskih delih;
- občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego;
- občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti;
- občasno prevajanje ali lektoriranje;
- občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih;
- občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.
- izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, ki niso namenjeni zaužitju;
- izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih;
- nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki;
- mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.
Letni prihodek izvajalca ne bo smel biti višji od 5.948,64 EUR, pri čemer v posameznem polletju ne bo smel presegati 2.974,32 EUR (tri neto povprečne plače iz preteklega leta v polletnem obdobju).
Za opravljanje dela na črno s strani posameznika so predvidene globe v višini od 1.000 do 7.000 EUR (gre za t.i. šušmarje). Od 500 do 2.500 EUR pa se kaznuje posameznik, ki ponuja ali oglašuje dejavnost ali delo, ki se šteje za delo na črno.
Besedilo: Janez Platiše
Vir: MDDSZ
