ponedeljek, 08. maj 2017

VIDEO Izzivi srebrne generacije - Ana Krajnc:Tudi delo je vseživljenjsko

Ljubljana, 8. maja - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v Predsedniški palači gostil konferenco "Slovenija 2030 - Izzivi srebrne generacije". Uvodoma je poudaril: " Spremembe v starostni strukturi prebivalstva se bodo v Sloveniji izraziteje pokazale že do leta 2030. Močno se bo zmanjšalo število tistih v starosti 20-64 let in povečalo število starejših od 65 let." 


Udeleženci so izpostavili pomen načrtnega delovanja. Soglašali so s pristopom v osnutku strategije dolgožive družbe, ki dejavnosti, doslej značilne za posamezna življenjska obdobja, ne ločuje več med seboj, ampak poudarja prepletanje.

"Živimo v času, ko so nekatere stvari že šle predaleč, medtem ko se nanje nismo odzvali," je opozorila državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade in vodja delovne skupine za pripravo strategije dolgožive družbe Marija Pukl. Osnutek strategije, ki je v javni razpravi, vlada pa naj bi predlog sprejela v začetku julija, po njenih besedah predpostavlja aktivnost v vseh življenjskih obdobjih in možnost vključevanja vseh generacij glede na njihove možnosti in znanja.






Osnutek strategije si po besedah Davorja Dominkuša z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prizadeva za to, da bi zagotovili dostojno in varno staranje tako sedanje kot tudi prihodnjih generacij. "Paradigma klasične delitve posameznika na čas šolanja, dela in upokojitve se bo morala spremeniti," je opozoril. Po njegovih besedah bodo potrebne spremembe, saj jih zahtevajo izzivi pred nami.

Eva Helena Zver z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je kot ključno opredelila način uresničevanja strategije v družbi. Po njenem mnenju bi morala vsa zakonodaja, ki jo sprejemamo, upoštevati vidik dolgožive družbe in narediti ustrezne izračune. "V prihodnje vseh pravic, ki jih imamo danes, samo z javnimi viri ne bo mogoče pokriti, zato bodo pomembna tudi zasebna zavarovanja," je opozorila.



Predstojnik Inštituta za ekonomska raziskovanja Boris Majcen je menil, da je nujno redno informiranje družbe o obravnavanih temah. Tako jih bodo ljudje razumeli, ne pa se jih bali, je pojasnil. Sicer pa je po njegovi oceni nujno imeti sistem, po katerem bodo izobraženi ljudje ostajali v državi in se ne bodo izseljevali. "Brez takšnega sistema smo pogoreli na začetku," je prepričan.

Predsednik parlamentarnega odbora za delo Uroš Prikl iz DeSUS je spomnil, da dve tretjini zaposlenih prejema povprečno plačo. Glede na to po njegovih besedah ni pričakovati, da bodo njihove pokojnine dostojne.

VIDEO POSNETEK CELOTNE KONFERENCE - kliknite na fotografijo


"Če je delovno mesto zdravo in varno, bo delavec lahko delal dlje, tudi stroški zdravstvene blagajne bodo nižji," je dejal Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Po njegovih besedah so "izzivi srebrne generacije izzivi Slovenije". "Treba je gledati na družbo kot celoto, sicer bodo delitve uničile načelo solidarnosti," je opozoril.

Vito Flaker s fakultete za socialno delo je spomnil, da je Slovenija med državami, kjer je v ustanovah največ starejših ljudi. "Ustanove so tudi način za izločanje," je opozoril. Nekateri domovi za starejše so po njegovih besedah dobri, medtem ko imajo nekateri do starejših "pokroviteljski" odnos.

Po njegovih besedah je na področju skrbi za starejše mogoče narediti zelo veliko, da bi bila ta "človeka vredna". Informacijska podpora danes po njegovem opozorilu omogoča številne storitve. Tako za veliko starejših ni potrebe, da bi bili v domu, je dejal.



Delovati je treba načrtno, je opozorila predstojnica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje Ana Krajnc. "Ne le izobraževanje, tudi delo je vseživljenjsko," je poudarila. Vseživljenjsko delo je po njenem opozorilu pogoj za sodelovanje generacij. "Starejši moramo ostati v srcu ekonomskega dogajanja," je pozvala.

Besedilo: Janez Platiše in STA  Foto: Janez Platiše