Ob 5.00 bo na Prvem programu Radia Slovenija godbenike in poslušalce nagovoril Boris Selko, predsednik Zveze slovenskih godb.
Ob 6.00 bo na frekvencah Vala 202 zadonela izbrana glasba, ki jo bodo na posnetkih, nastalih v karanteni, izvajali Godba Medvode, Papirniški pihalni orkester Vevče in Godba Cerknica po priloženih notnih zapisih: Drago Lorbek: Slovenci, Mojmir Sepe, prir. Mitja Dragolič: Zemlja pleše in Vinko Štrucl: Zlatorog.
VIDEO Drago Lorbek: Slovenci (v karanteni). Papirniški pihalni orkester Vevče
Ob 6.40 bo budnica zadonela na programu TV Slovenija 1. Zavrteli bodo dve skladb, posneti na delavnicah Musica creativa 2015 v organizaciji JSKD: Tomaž Habe: Popotnik in Vinko Štrucl: Zlatorog.
Godbenikom po posvečena tudi televizijska oddaja Slovenski pozdrav na TV Slovenija 1. V petek ob 20. uri bodo gledalke in gledalci lahko prisluhnili posnetkom iz karantene, ki so jih naredili Policijski orkester, Laška pihalna godba, Godba Medvode, Pihalni orkester Železarjev Ravne, Mestni pihalni orkester Kranj, Godba Cerknica in Papirniški pihalni orkester Vevče.
VIDEO Mojmir Sepe/arr. Mitja Dragolič: Zemlja pleše. Godba Cerknica.
Organizatorji vabijo vse ljubitelje glasbe, ki bodo pri radijski budnici aktivno sodelovali, da se med igranjem posnamejo in posnetke delijo na družbenih omrežjih oziroma jih pošljejo na naslov instrumentalna.jskd@gmail.com, za morebitno posredovanje medijem.
Praznik dela, mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznuje večina držav po svetu. Ta dan obeležuje krvave demonstracije, ki so se dogajale v dneh okoli prvega maja, leta 1886 v Chicagu. Delavci so takrat postavili zahtevo po 8-urnem delovniku in političnih pravicah, vendar jih je pri tem ovirala policija. Demonstracije v spomin na te dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja.
Praznik predstavlja največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja in opozarja predvsem na kratenje teh težko pridobljenih pravic. Praznik delavcev je postal eden najpomembnejših praznikov po drugi svetovni vojni, kot državni praznik in dela prost dan je bil uzakonjen leta 1948, mnogo večjo težo kot danes pa je v Sloveniji imel v socialističnih časih. Takrat se je dan začel navsezgodaj zjutraj z budnicami delavske godbe, ki so jo imela vsa industrijska središča ali večji obrati, čez dan so se vrstili številni sprevodi in kulturne prireditve, ki so se navadno zaključile zvečer s kresom in veselico. Ljudje so imeli pripete rdeče nageljne, oblečeni pa so bili v najboljša oblačila. Pomembno mesto pri praznovanju so imele rdeče zastave in mlaji. Velik del takratnega praznovanja smo prevzeli po Sovjetski zvezi, simbolika tega dne pa je bila v vseh vidikih povezana s solidarnostjo delavcev in bojem za pravice.
