V slovenskem prostoru je danes Karitas prepoznavna predvsem po razvejanem prostovoljstvu z več kot 11.500 prostovoljci in po najbolj razširjeni humanitarni lokalni mreži, ki s 464 župnijskimi karitas doseže skoraj vsak kraj v Sloveniji. Šest škofijskih karitas (v letu 2007 so bile ustanovljene še v Celju, Novem mestu in Murski Soboti) na regionalnem nivoju skrbi za vsestransko podporo prostovoljstvu in reševanju zahtevnejših stisk.
V zadnjih 15 letih je preko prostovoljcev do ljudi v stiski prišlo več kot 41 mio kg hrane. Samo lani je pomoč v hrani na Karitas prejelo več kot 98.000 oseb, v različne programe pomoči, tudi nematerialne (obiski in družabnost za starejše, delavnice, tabori in učna pomoč za otroke…), je bilo lani vključenih 159.000 oseb. Karitas je ena izmed redkih humanitarnih organizacij, ki več kot polovico svojih sredstev za materialno pomoč zbere z darovi posameznikov. Ob tem se Karitas zahvaljuje za zaupanje in zvestobo številnih darovalcem, ki so v lanskem letu darovali 3,7 mio EUR v različnih dobrodelnih akcijah po vsej Sloveniji. Skoraj 1 mio EUR pa so darovala podjetja v obliki poklonjene hrane in materiala.
Karitas je takoj po svojem nastanku gradila tudi na strokovnih programih pomoči odvisnikom v terapevtskih skupnostih in ženskam v stiski v materinskih domovih. Lani je bilo v tovrstno celovito in celodnevno strokovno oskrbo v Zavodu Pelikan in Samarijan ter v Škofijskih Karitas Murska Sobota in Maribor vključenih preko 350 uporabnikov. Nepogrešljivi pa so tudi različni programi za pomoč brezdomcem, migrantom in žrtvam trgovine z ljudmi.
Pomoč Karitas se je po nekaj letih delovanja začela usmerjati tudi v tujino. Najprej je s pomočjo sledila vračanju beguncev na Balkan in pomagala ob naravnih nesrečah po svetu. V zadnjih štirinajstih letih je Slovenska karitas v Afriki podprla tudi razvojno-humanitarne projekte na področju zdravstva, šolstva, oskrbe z vodo in hrano ter omogočanja dela, ki dnevno lajšajo življenje več kot 250.000 ljudem. Med njimi je več kot polovica otrok.
Še bolj kot po številkah pa želi Karitas ostati in biti prepoznavna po prijaznem in odprtem odnosu do ljudi, srčnosti ter spoštovanju človekovega dostojanstva. Ob 30 letnici si zadaja nov poudarek z geslom »Karitas, glas revnih v družbi!«, saj se iz izkušnje zaveda, da mora poleg pomoči biti tudi zagovornik revnih, ki velikokrat v družbi nimajo glasu.
Karitas bo v letošnje jubilejno leto vstopila delovno. Zaradi kriznih razmer ob epidemiji bomo zunanja praznovanja prestavili na kasnejši čas in prednostno ostali na razpolago ljudem v stiski. V nagovoru sodelavcem Karitas je predsednik Slovenske Karitas, nadškof Alojzij Cvikl dejal:
"Vsak čas ima svoje preizkušnje. Pred tridesetimi leti, ob ustanovitvi Karitas, so bile še isto leto, na začetku meseca novembra 1990, hude poplave po celotni Savinski dolini in še kje drugje. Takrat je bil to prvi in velik izziv za novoustanovljeno Karitas v Sloveniji. Že ob tistem prvem izzivu so člani Karitas pokazali vso svojo iznajdljivost in zrelost, pa čeprav je bil to šele začetek delovanja za Slovensko karitas in prvi koraku na poti njihovega delovanja.
Danes je takšna preizkušnja korona virus. Tudi v tej preizkušnji se je znova pokazalo, da lahko Karitas dokaj hitro in organizirano odgovori na nastale težave ter se pri tem poveže in sodeluje z drugimi dobrodelnimi in človekoljubnimi organizacijami. V teh zadnjih razmerah se znova kaže, kako zelo je ljudem potrebna tudi psihosocialna pomoč, saj vedno bolj narašča število klicev, ne le po pomoči, ampak preprosto po pogovoru in klicu po nekom, ki se mu lahko zaupa."
V prihodnjih mesecih bodo obletnice ustanovitev praznovale tudi škofijske in mnoge župnijske Karitas. Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske Karitas je dejal: "Upamo, da se bodo razmere do takrat že umirile in bomo lahko konec meseca novembra jubilejno leto zaključili s Tednom Karitas in tradicionalnim 30. dobrodelnim koncertom Klic dobrote."
Foto: Karitas