Ljubljana, 17.10.2020
- Ob svetovnim dnevom revščine, ki ga obeležujemo 17. oktobra, je varuh
človekovih pravic Peter Svetina na srečanje povabil predstavnike nekaterih
humanitarnih organizacij. V instituciji Varuha človekovih pravic opažamo, da se
revščina v družbi povečuje, je raznovrstna in večplastna. Varuh od države
pričakuje, da se reševanja revščine loti sistemsko, saj je nedopustna v časih,
ko je mogoče zagotoviti blaginjo za vse. Varuh Svetina se je Zvezi prijateljev
mladine, Slovenski karitas, Rdečemu križu Slovenije, Društvu prostovoljcev
Vincencijeve zveze dobrote in Unicefu Slovenije ter drugim humanitarnim
organizacijam zahvalil za uresničevanja njihovega poslanstva in poudaril, da
premagovanje revščine ne sme biti naloga nevladnih organizacij, ampak
države.
»Slovenija je socialna in bogata država, življenjski
standard njenih prebivalcev je razmeroma visok, a žal ne za vse. Premnogi še vedno živijo pod pragom
revščine, med njimi je največ upokojencev, pri katerih je prisotna še t. i.
tiha revščina, saj o njej ne upajo niti govoriti. Pokojnine, ki jih
prejemajo, tako redne še bolj pa invalidske, so tako nizke, da so z njimi daleč
od praga revščine. Nedopustno je, da ljudje, ki so delali 40 let in plačevali
prispevke v pokojninsko blagajno, v
starosti prejemajo nedostojne pokojnine. Opažamo, da so stiske starejših
vse pogostejše. Ne le zaradi
osamljenosti, temveč tudi zaradi vse pogostejšega občutka, da so družbi ‘le še’
breme,« opozarja varuh Svetina.
Sogovorniki so se v pogovoru dotaknili tudi zaposlenih, ki s
svojimi nizkimi prihodki ne morejo preživeti. Predstavnica Slovenske Karitas je povedala, da pri njih materialno pomoč
prejema 90 tisoč ljudi, ki jih ob tem
spremlja občutek manjvrednosti in sramu. Večina med njimi je neredno
zaposlenih, prihajajo pa tudi tisti, ki veljajo za 'poceni delovno silo'. V Zvezi prijateljev mladine so povedali, da so letos razdelili že tono
hrane revnim družinam. Dodajajo, da je mnogim težko razumeti revščino, v kateri
se znajdejo družine, kjer je zaposlen le eden od staršev ali pa sta zaposlene
celo oba, vendar so njuni prihodki tako nizki, da družina brez dodatne pomoči
ne more preživeti.
»Pred 30 leti smo v ustavo zapisali, da smo socialna država.
Pri Varuhu pa vsako leto ugotavljamo, da je kršenje načela socialne države eno
najpogostejših. Človek, ki pošteno dela, mora biti za svoje delo pravično
plačan, plače morajo omogočati dostojno življenje. Če nekdo hodi v službo in je
z različnimi korektivi s strani države še vedno pod pragom revščine, je to
treba spremeniti. Država mora takšne ljudi najti, izboljšati mora sistem, ki
jih bo dosegel in ne prepuščal njihovim stiskam. Zavedati se moramo, da
revščino pogosto spremlja izguba dostojanstva, občutek sramu in ponižanje, ki
ga doživljajo posamezniki ob tem, ko morajo za to, da bi preživeli, zaprositi
za pomoč,« opozarja Svetina.
Ob tem pri Varuhu človekovih pravic poudarjamo, da imajo
zaposleni v Centrih za socialo delo in tudi v drugih institucijah, kamor po
pomoč prihajajo ljudje v stiskah, pojasnilno
dolžnost, da ljudi seznanijo z njihovimi pravicami in možnostmi za izboljšanja
življenja, še poudarja varuh. »Vsak državni uradnik bi se moral zavedati,
da lahko s svojim odnosom do dela in do ljudi pomembno vpliva na življenja
posameznikov. Tega bi se morali zavedati vsi, ki smo v službi ljudi. Pri Varuhu
pogosto opažamo, kako težko do odgovorov različnih organov pridejo nemočni
posamezniki, ki se znajdejo v stiski, sami pred državnim ali občinskim
birokratskim aparatom, ki je pogosto žal brezčuten
in odtujen. To je nedopustno,« opozarja varuh človekovih pravic Peter
Svetina.
Varuh Svetina se je v pogovoru s humanitarnimi organizacijami dotaknil tudi revščine med otroki. Predstavnica Unicefa Slovenije je postregla s podatkom, da kar 41 tisoč otrok živi pod pragom tveganja revščine. V času epidemije koronavirusne bolezni so opazili, da so stiske otrok večje, sploh v neurejenih socialnih družinah. Opažajo, da se revščina prenaša iz generacije v generacijo, zato se jim zdi ključno, da se otroke iz revnih družin izobražuje, usposablja in opolnomoči, da se bodo lahko izvili iz primeža revščine in izkoristili svoje potenciale. Predstavniki humanitarnih organizacij od vlade in pristojnih ministrstev pričakujejo učinkovite ukrepe v spopadanju z revščino in predvsem si želijo več medresorskega sodelovanja.
Sogovorniki so se strinjali, da nas čas koronavirusne
bolezni postavlja pred nove izzive. »Priča smo družbeni in ekonomski krizi, ki
bo še bolj zadela tiste posameznike, ki so že doslej komaj shajali iz meseca v
mesec. Med ekonomsko ogroženimi se pojavljajo tudi nekatere skupine
prebivalcev, ki so se do koronakrize preživljale s svojim delom, ukrepi za
zaščito zdravja ljudi pa jih postavljajo v situacijo, ko ne smejo delati in
zato počasi ‘lezejo’ pod prag revščine. Ukrepi odločevalcev morajo biti zato
usmerjeni v zaščito vseh delovnih mest, tistim, ki ne zaradi razmer ne morejo
opravljati svojega dela, pa mora država še posebej prisluhniti in jim
pomagati,« še meni varuh Svetina.
