Zakaj je za nas dobro, da se učimo celo življenje?

Vseživljenjsko učenje je nujno, saj se načini dela in s tem povezanega življenja zelo hitro spreminjajo. Prav v času pandemije smo bili čez noč prisiljeni delovati in razmišljati drugače. Nekatera podjetja imajo zaradi COVID-19 velike težave, druga so jo odnesla brez večjih pretresov. Prav vsi delodajalci se strinjajo, da morajo prav zaradi nujnosti hitrega reagiranja, zaposleni višati veščine, večati znanje, kompetence, predvsem s področja delovanja v nepredvidenih situacijah, opravljanja nepredvidenih nalog, samostojnosti, samoiniciativnosti in hitrega prilagajanja, četudi nas je nove situacije, v kateri smo se znašli, strah.

Vabimo vas k branju razmišljanja o pomenu vseživljenjskega učenja in razvijanja kompetenc zaposlenih psihologinje, kadrovice in ustanoviteljice zavoda Zaposli se Nives Fortunat Šircelj.

Ali so izjeme pri učinkovitosti zaposlenih?

Delodajalci  pričakujejo ustrezno razvite kompetence od vseh zaposlenih, ne glede na delovno mesto in delovne zadolžitve, starost ter število let do upokojitve. Podaljšuje sem nam življenjska doba, posledično tudi delovna doba, saj pokojninska in zdravstvena blagajna ne zmoreta kriti stroška, v kolikor se delovna doba ne bi prilagajala življenjski.

In ker bomo delali dlje, ima današnja starejša generacija zaradi drugačnega načina dela, ki ga je opravljala do sedaj, še večji izziv: kako doseči enako samostojnost pri delu, kot jo ima mlajša generacija zaposlenih?

Starejši so živeli v času, ko samostojno delo ni bilo tako zaželeno, kot je danes. Dober je bil tisti delavec, ki je bil priden. Tisti, ki je ubogal in delal po navodilih. Danes ni več tako. Danes se od zaposlenih pričakuje, da bodo večji strokovnjaki od svojih vodij in da bodo delovni proces vodili samostojno.

Za tak način dela potrebujemo visoko samozavestne ljudi. Samo zaposleni z visoko samozavestjo si upajo delati na novih delovnih mestih, na drugačen način in delovni proces razvijati samoiniciativno.

Za kvalitetno opravljanje dela je potrebno krepiti tako splošne kot specifične kompetence.

Strokovna, specifična znanja so zelo pomembna. Nekdo je lahko zelo dober na nekempodročju,  a če tega znanja ne zna prodati, oziroma ga ne zna pokazati, mu prav nič ne koristi.  Zato kot kadrovica, psihologinja in vodja navijam za razvoj splošnih kompetenc – mehkih veščin, ki nam pomagajo pri uveljavljanju volje, odločanju, kot tudi pri tem, da si priznamo, da delamo napake in se iz njih učimo.

Nizka samozavest je nekoliko povezana z izobrazbo, še bolj pa z vzgojo staršev in sistemom, v katerem smo živeli, ko smo odraščali. Še kako pomembno je, da to samozavest višamo, saj bomo šele nato lahko pokazali, kaj vse znamo in zmoremo. Lažje si bomo izpogajali, kar nam pripada, bolje se bomo razumeli s sodelavci. V podjetjih ne potrebujejo »kimavčkov«, temveč ljudi, ki predlagajo in odločajo, ne glede na njihovo starost. 

In prav tukaj so razpisi za višanje temeljnih in poklicnih kompetenc zelo pomembni.
  
Ker strošek samega usposabljanja krijeta Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, to za udeležence pomeni, da je usposabljanje brezplačno. Pozitivni učinki so vidni tako pri samih udeležencih kot tudi v višjih poslovnih rezultatih podjetja, ter seveda tudi pri razvoju regije in same Slovenije.

Z veseljem sem se odzvala Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje in se kot izvajalka usposabljanj priključila projektu KORAK - Kompetence za razvoj kariere 2018-2022. 

Katerim zaposlenim primanjkuje znanj ali motivacije za samostojno opravljanje delovnih zadolžitev?

Samostojnosti in samoiniciativnosti pri opravljanju dela primanjkuje zaposlenim, ki so starejši od 45 let in so manj izobraženi ter tistim, ki delajo na manj zahtevnih delovnih mestih. Projekt KORAK – Kompetence za razvoj kariere je namenjen prav tem skupinam.

Rezultati so zelo spodbudni. Zgodilo se mi je, da je kdo izmed udeležencev na začetku delavnic dejal: »Veste, so me moji v podjetju kar malo prisilili, da hodim na te delavnice.« Še prav vsak pa je na koncu ugotovil, da mu nova znanja pomagajo tako v službi kot doma. In ko so zvišali splošne kompetence, so lažje in hitreje višali še specifične veščine in znanja.

Znanje namreč zelo hitro zastari. Kar velja danes, morda že jutri ne bo veljajo več.

Da smo bili prisiljeni delati drugače ali celo drugo delo, smo priče prav v obdobju zadnjih mesecev. Takšne situacije, pa ne samo zaradi pandemije, se nam bodo še pojavljale. Sodelovanje prekine Dosedanji kupec prekine sodelovanje, trg se sesuje, pojavi se nova konkurenca, zato je nujno nenehno prilagajanje. Ker pa ljudje hitro občutimo strah pred nečim novim, se bojimo tudi vključevanja v različne vrste izobraževanj.   

Katere veščine, znanja bodo  delodajalci iskali po obdobju korona virusa:

Znati delovati v nepredvidenih situacijah;
Znati izvajati nepredvidene naloge;
Zmožnost  hitrega prilagajanja;
Zmožnost delati kjerkoli  in kadarkoli, saj bo dela od doma več;
Znati analizirati podatke in informacije;
Uporaba kognitivnih, digitalnih, računalniških znanj, poznavanje tehnologij prihodnosti, upravljanje strojev, orodij;
Vodenje različnih generacij, sektorjev, sodelavcev različnih narodnosti;
Poleg delovnih izkušenj  so zelo pomembne tudi človeške lastnosti  (intuicija, prilagodljivost, upati si tvegati, delati v timu, kreativne in inovativne sposobnosti);
Opravilna spretnost, vzdržljivost;
Spretnost vodenja/razdeljevanja nalog;
Spretnost sprejemanja različnih vlog v okolju;
Ustvarjalnost, okretnost in prilagodljivost so pričakovanja vseh uspešnih delodajalcev.

Kateri so temelji  učinkovitega komuniciranja s samim seboj in drugimi?

Kako dvigniti samozavest, kako delovati v nepredvidenih situacijah, kako komunicirati z zahtevnimi strankami, kako optimizirati delo in delovni proces, kako voditi, kako zmanjševati stres, pomen fizične aktivnosti na produktivnost dela, tehnike pogajanj, vpliv osebnostnih lastnosti na opravljanje delovnih zadolžitev, prenašanje znanj na druge sodelavce, podjetniške kompetence, neverbalno komuniciranje in kako nam to pomaga pri doseganju uspehov, spoznavanje različnih generacij in značilnosti njihovega delovanja, kako sporočati kritiko,  kako postavljati prioritete dela … 

Ko osvojimo ta znanja, so na vrsti tudi strokovna, specifična znanja, ki so različna od dejavnosti do dejavnosti. Kar nekaj od teh pa je nujnih ne glede na panogo podjetja, v katerem je delavec zaposlen.

Tukaj mislim predvsem na računalniško znanje, nasploh digitalne kompetence, tudi na to, kako upravljati stroje in orodja, pa seveda znanje tujih jezikov itd.

Svetovno uspešna podjetja povedo, katere so kompetence 21. stoletja
  
In to v vrstnem redu, kot so zapisana. Te veščine lahko osvojijo vsi naši zaposleni, saj niso odvisne od formalne izobrazbe. Ker je projekt KORAK namenjen starejšim in manj izobraženim, je še toliko bolj pomembno, da imajo možnost pridobivanja novih znanj. To bo pomagalo njim samim, podjetju in organizaciji, kjer so zaposleni, ter višanju konkurenčne prednosti Slovenije.

1)     Cognitive flexibility/pogajalske veščine

2)     Service orientation/servisna orientiranost

3)     Judgement & decision making/presojanje in odločanje

4)     Emotional intelligence/čustvena inteligenca

5)     Co-ordinating with others/usklajevanje z drugimi

6)     People management/upravljanje ljudi

7)     Creativity/ustvarjalnost

8)     Critical thinking/kritično razmišljanje

9)     Complex problem solving/kompleksno reševanje problemov

Vir: Deloitte University press

V kolikor želimo višati konkurenčno prednost Slovenije in kar najhitreje izstopiti iz sedanjega obdobja, saj rezultati kažejo, da  imajo podjetja velike težave, so taka sofinanciranja nujna. Še posebej to velja za tiste, ki pri svojem delu še niso tako samostojni, kot bi bilo zaželeno. Zato upamo, da bo bilo tudi v tretji finančni perspektivi, to je v obdobju od 2021 do 2027, na voljo dovolj sredstev prav za višanje znanj tistih, ki jih še nimajo dovolj razvitih.

Avtor: Nives Fortunat Šircelj, univ. dipl. psih., ZavodZAPOSLI SE