V petek, 23. 10. 2020, so poslanci Evropskega parlamenta glasovali o spremembah Uredbe o skupni ureditvi trga, med drugim tudi o zaščiti mesnih poimenovanj pred (zlo)rabo tovrstnih poimenovanj pri proizvodih rastlinskega izvora. Amandma (165) za zaščito mesnih poimenovanj v EU Parlamentu ni dobil zadostne podpore, zato zadeva na EU ravni ohranja status quo, državam članicam pa omogoča ureditev tega vprašanja na nacionalni ravni.
Tradicionalna poimenovanja mesa in mesnih izdelkov, ki so se
skozi stoletja in trdo kmečko delo oblikovala tako v slovenskem kot evropskem
prostoru, so globoko zakoreninjena v naši
kulturni dediščini. Ko govorimo o slanini, šunki, klobasah, salamah, zrezkih…
se samo po sebi razume, da gre za proizvode iz mesa. S čedalje pogostejšo rabo teh imen v industriji rastlinskih proizvodov ta
dediščina postaja vedno bolj ogrožena, odpira pa tudi temeljno vprašanje o pravici potrošnikov do
korektnih informacij. Raba mesnih imen pri proizvodih rastlinskega izvora neredko
ustvarja napačno sklepanje, da gre za nadomestke mesa v smislu okusa,
prehranske vrednosti in enakovrednosti z vidika uravnotežene prehrane.
Potrebno je poudariti, da zahteva za zaščito mesnih
poimenovanj ni uperjena proti veganskim in vegetarijanskim proizvodom, ta
industrija zagotovo ima svoj prostor na trgu, kot tudi številne možnosti in priložnosti za
ustvarjanje novih proizvodov, ki pomenijo dodatno pestrost v ponudbi prehranskih izdelkov. Pri plasiranju
le teh na trg pa je vendarle potrebno upoštevati osnovne tržne principe in graditev marketinške
podobe na lastni vrednosti in z imeni,
ki jim pritičejo.
Iniciativa za zaščito mesnih poimenovanj, kljub močni angažiranosti
evropske mesne industrije in živinorejcev, v EU parlamentu ni dobila zadostne
podpore, ureditev tega vprašanja pa se prenaša na posamezne države članice, ki
zaščito lahko uzakonijo na nacionalnem nivoju.
Ker se predstavniki oblasti praviloma izrekajo v podporo
slovenskemu kmetu, razvoju kmetijstva, podeželja in tradicionalnim vrednotam, je
dobro vedeti kako so na petkovi plenarni seji glasovali slovenski evroposlanci. Predlog (amandma 165)
so podprli Romana Tomc, Franc Bogovič in Milan Zver, proti so se izrekli Tanja
Fajon, Ljudmila Novak in Milan Brglez. Irena Joveva in Klemen Grošelj sta bila do
predloga vzdržana.
Za slovenske rejce in proizvajalce mesa zaščita
tradicionalnih poimenovanj pomeni
priznanje in spoštovanje njihovega dela pri zagotavljanju kakovostnega mesa in
mesnih proizvodov, ki so nedvomno del slovenske kulinarične dediščine, zato bomo
pobudo za uveljavitev zaščite na nacionalnem nivoju posredovali pristojnemu ministru
(MKGP), pri tem pa računamo, da bo lojalnost odločevalcev v domačem prostoru višja
od odtujenosti večine slovenskih evroposlancev.
Izidor Krivec, predsednik
GIZ Mesne industrije Slovenije
