Dolgotrajna oskrba mora imeti več virov finansiranja in dovolj kadra

"Po izkušnjah ZZZS dolgotrajna oskrba ne bo stabilen sistem, če bo odvisna samo od enega vira finansiranja, od prispevkov iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, kot predvideva zakon. Potreben je najmanj še en vir, recimo proračun," je povedala Anka Bolka, direktorica za analitiko in razvoj pri ZZZS. Poleg tega zakon ne predvideva dovolj kadra. Potrebovali bi najmanj 250 delavcev različnih poklicnih profilov, med njimi največ strokovnih delavcev s področja socialne in zdravstvene nege, ki jih že sedaj primanjkuje.

Javna razprava o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, ki predvideva 100-odstotno kritje pravic dolgotrajne oskrbe iz novega obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, se v ponedeljek izteka. Predlog bo nato posredovan v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu. Predlog je po navedbah Ministrstva za zdravje, ki ga je pripravilo, zaradi staranja prebivalstva nujen. Na vsakih 100 otrok, mlajših od 15 let, namreč povprečno pride že več kot 131 starih 65 let ali več, leta 2033 pa naj bi jih po projekcijah povprečno prišlo že več kot 200.

Predlog na ugotovljene težave odgovarja z uvedbo obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja bi znašala 1,47 odstotka, pri čemer bi se prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje za 0,4 odstotne točke znižala. Splošno načelo predloga zakona je, da je do dolgotrajne oskrbe upravičena polnoletna oseba, ki je denimo zaradi posledic bolezni ali starosti trajno odvisna od pomoči drugih.

VIDEO - Anka Bolka, direktorica za analitiko in razvoj pri ZZZS.

Med storitvami dolgotrajne oskrbe po predlogu so storitve s področja osnovnih in podpornih dnevnih opravil, storitve zdravstvene nege, povezane z osnovnimi dnevnimi opravili, denimo dajanje zdravil in hranjenje po sondi, ter storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti. Dolgotrajna oskrba se bo izvajala v obliki formalne oskrbe na domu in v instituciji, kjer so glede na potrebe stanovalcev predvideli tri vrste domov, in sicer bivalnega, oskrbnega in negovalnega. Namestitveni del v domu pa bo tudi po novem treba plačati.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije prav tako meni, da predlog brez obsežnejših sprememb ni primeren za sprejetje. Svarijo pred tem, da večina stanovalcev domov za starejše, ki so danes uvrščeni v oskrbo 1. in 2. kategorije, ne bi bila upravičena do storitev dolgotrajne oskrbe zaradi visokega vstopnega praga. Prav tako do storitev ne bi bilo upravičenih približno 60 odstotkov današnjih uporabnikov storitev pomoči na domu. Posebej so izpostavili problematiko oseb z demenco.

Pri združenju Srebrna nit so predlog zakona o dolgotrajni oskrbi skrbno pregledali in nanj skupaj z ostalimi dali konkretne pripombe in predloge za izboljšave. Predsednica Biserka Marolt Meden pričakuje, da bodo predlogi upoštevani saj bi tako prišli do dobrega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo napisan na kožo upokojencem in starejšim oziroma uporabnikov.

VIDEO - Biserka Marolt Meden, predsednica združenja srebrna nit.

Tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije so nezadovoljni . Pozivajo k natančni razmejitvi med storitvami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in storitvami za dolgotrajno oskrbo. Zakon bi moral nadalje predvideti določene oblike prostovoljstva, ki že sedaj igra pomembno vlogo v sistemu, poleg tega pa besedilo po njihovi oceni premalo pozornosti namenja demenci.