Ljubljana, 16. 9. 2024 – Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je ob podpori Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter Slovenske turistične organizacije prenovila blagovno znamko Gostilna Slovenija ter ji tako dala nov zagon. Na današnji predstavitvi aktivnosti ob prenovi znamke so znak Gostilna Slovenija prejele še štiri gostilne – Gostilna Avsenik iz Begunj na Gorenjskem, Gostilna in hotel Kunst iz Leskovca pri Krškem, Gostišče Tolc iz Sorice in Gostilna pri Žabarju iz Ljubljane. Nosilcev blagovne znamke Gostilna Slovenija je tako že 41.
Med
osrednjimi govorci na današnji novinarski konferenci je bil Matjaž Han, minister
za gospodarstvo, turizem in šport, ki je med drugim poudaril: »Na
ministrstvu, skupaj s Slovensko turistično organizacijo, projekt blagovne
znamke Gostilna Slovenija podpiramo že od samega začetka. Verjamemo v njegovo
pomembno vlogo pri spodbujanju trajnostne in kakovostne gastronomije ter
ohranjanju naše tradicije. Slovenija je dežela z bogatimi družinskimi
tradicijami in vrhunsko kulinariko, ki si zasluži, da jo delimo s svetom.« Han
je še dodal, da bodo na ministrstvu naredili vse, da bodo sopotnik tega
projekta, ki ga moramo podpreti tudi zaradi prepoznavnosti Slovenije.
Da
so tradicionalne slovenske gostilne del naše kulinarične identitete, pa meni Blaž
Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. »Še nedolgo nazaj
smo se ozirali v sosednje države in hrepeneli po tem, da bi tudi mi imeli
Michelinove zvezdice. V Michelinov vodnik je bilo za leto 2024 uvrščenih kar 63
restavracij, kar kaže na stalen napredek v gastronomiji. Imamo vodnik Gault
& Millau in številna druga priznanja, Slovenija pa je danes visoko v vrhu
na kulinaričnem zemljevidu sveta. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da ne
pozabimo svojih korenin. Zato si želim, da ob vseh teh dosežkih in preboju na
kulinaričnem področju, ki smo ga naredili v zadnjem obdobju, ohranili našo
kulinarično identiteto. In prav z aktivnostmi pri prenovi blagovne znamke
Gostilna Slovenija lahko ta cilj izpolnimo.« Cvar je na koncu predlagal, da sekcija
spiše pobudo, da bi imeli po vzoru spodbud za prevzemnike slovenskih kmetij
podobne spodbude tudi za prevzemnike slovenskih gostiln.
OZS
v okviru projekta Gostilna Slovenija skrbi za razvoj standardov in promocijo
gostiln, združenih pod blagovno znamko Gostilna Slovenija. Gostilne preveri
strokovna komisija, označene pa so z enotno tablo in znakom. Gostilne morajo
ustrezati pravilom, merilom in kriterijem za pridobitev znaka in znamke
Gostilna Slovenija. O pogojih za pridobitev znamke je spregovorila Patricija
Furlan, predsednica Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS. »Gostilne morajo
izpolnjevati pogoje na področju zunanje in notranje ureditve lokalov, v ponudbi
prevladujejo, hišne, lokalne in regionalne jedi, seveda tudi ustrezna živila in
živilski proizvodi lokalnih predelovalcev, živila z zaščitenim geografskim
poreklom, način strežbe in vrsta drugih sestavin, ki sooblikujejo upravičenost
do uporabe blagovne znamke in znaka Gostilna Slovenija. Pri prenovi
znamke Gostilna Slovenija smo uvedli dodatna merila kakovosti in trajnostnega
ravnanja gostiln. Po novem so do znaka upravičene tudi gostilne, ki niso
članice OZS,« je pojasnila.
Med
aktivnostmi ob prenovi znamke bo OZS izvedla tudi recenzije za dvig kakovosti
med obstoječimi imetniki znaka Gostilna Slovenija. Projekt Gostilna Slovenija podpira
tudi Slovenska turistična organizacija, ki tudi sicer izvaja številne
aktivnosti na področju slovenske gastronomije.
O
podpori blagovni znamki Gostilna Slovenija je spregovorila direktorica
Slovenske turistične organizacije, mag. Maja Pak Olaj. »STO s sodelovanjem pri projektu Gostilna Slovenija zaokrožuje
strateški okvir razvoja in promocije celovite gastronomske ponudbe Slovenije s
poudarkom na gostinskih ponudnikih, ki gradijo na bogatih družinskih tradicijah
in hkrati zagotavljajo vrhunsko kakovost. S tesnim sodelovanjem pri nadgradnji
znamke Gostilna Slovenije na STO spodbujamo ohranjanje avtentičnosti okusov in
tradicije, obenem pa podpiramo trajnostno poslovanje in visoke standarde
kakovosti. V vse bolj globalnem svetu so tako domačini kot turisti željni
domače, tradicionalne ponudbe, ki je lahko postrežena tudi na sodoben način.
Gostilna Slovenija odlično odgovarja na to povpraševanje ter odpira nove
priložnosti tudi za razvoj lokalnih skupnosti in trajnostnega turizma.«
In dodala: »S
prisotnostjo gastronomskih vodičev smo močno dvignili prepoznavnost Slovenije.
Ob tem je pomembno, da je Slovenija na prvem mestu po številu zelenih zvezdic
na prebivalca, zato dajemo res velik poudarek trajnosti. Letos smo pripravili
tudi ambiciozen promocijski načrt za Gostilno Slovenije.«
Na novinarski konferenci je nastopil tudi Primož Pintar, ki skupaj z ženo vodi Gostišče Tolc. Strinjal se je z Olaj Pak, da domači in tuji turisti iščejo tradicionalne jedi. »Ključ do uspeha je v povezovanju, izmenjavi izkušenj in verjamem, da lahko skupaj dosežemo več. Doma smo se pogovarjali, kako biti boljši, kako se povezati z lokalnimi dobavitelji. Znak Gostilna Slovenija je nagrada za dosedanje delo in hkrati tudi zaveza, da ne pozabimo na tradicijo, jo ohranjamo in smo ponosni nanjo. Najbolj pomembno pa je, da goste očaramo, da jim vzbudimo pozitivna čustva, da širijo glas o naši kakovosti v svet,« je še dejal Pintar.
Štiri
gostilne prejele znak Gostilna Slovenija
Ob
robu novinarske konference so podelili znake štirim novim članom družine
Gostilna Slovenija. Znak so prejele Gostilna Avsenik, Gostilna in hotel Kunst,
Gostišče Tolc in Gostilna pri Žabarju.
Predsednik
strokovne komisije blagovne znake Gostilna Slovenija je prof. dr. Janez
Bogataj. Ob podelitvi znakov je izpostavil: »Moje srce in duša sta danes
židane volje, ker oživljamo Gostilno Slovenija. Mislim, da je to zelo pomembno,
saj so konec koncev to že vsi poudarili. Gostilna Slovenija pokriva vsa tista
temeljna področja, ki so danes značilna za kulinarično ponudbo v svetu, in
sicer gastronomska dediščina, trajnostno, vzdržno in sonaravno ter prehrana
štirih letnih časov. Mislim, da je to odlično izhodišče, na osnovi katerega
bodo še v večjem številu prihajali v naše gostilne.«
Kdo so novi
nosilci znaka Gostilna Slovenija?
Gostilna
Avsenik
Gostilno Avsenik skupaj s sobami za goste in muzejem Avsenik vodi glasbena družina Avsenik. Gostilna »Pri Jožovcu«, kot se je imenovala na začetku, v središču Begunj deluje od leta 1865, od druge polovice 20. stoletja pa velja za središče in zibelko slovenske narodnozabavne glasbe. Gostilna Avsenik je poznana po dobri domači, tradicionalni slovenski hrani, ki je pripravljena po starih receptih s priokusom sodobne kuhinje. Poleg klasičnih jedi postrežejo tudi jedi na temo Avsenikove glasbe.
Gostilna
in hotel Kunst
Gostinska
tradicija družine Kunst sega v leto 1966, danes pa jo uspešno vodi in
nadgrajuje že tretja generacija, v Leskovcu pri Krškem. Jedilni list oziroma
njihov Priporočnik sledi letnim časom in ponuja izbrane jedi, ki so
pripravljene iz lokalnih, svežih ter sezonskih sestavin. Zvezdi na meniju sta, poleg
vrste drugih tradicionalnih jedi, krškopoljec in kopun. Pomemben del ponudbe so
keteringi in sladice, na svoj račun pa pridejo tudi ljubitelji posavskih vin,
ki jih točijo v vinoteki.
Gostišče
Tolc
Gostišče
Tolc, ki se nahaja v Sorici, rojstnem kraju slikarja Ivana Groharja, vodita
zakonca Primož in Metka Pintar. Slovi po družinski gostoljubnosti in odlični
slovenski kulinariki. Domačo moderno kuhinjo zaznamujejo sezonske lokalne sestavine,
ki jih v veliki meri pridelajo sami na ekološki način na svoji kmetiji z več
kot osemstoletno tradicijo oziroma jih kupijo od lokalnih dobaviteljev. »Sorško
domače malo drugače,« pravijo in gostom ponudijo družinsko gostoljubje,
tradicijo in naravo. Gostinsko ponudbo dopolnjuje sedem udobnih sob in
apartmajev ter vinska klet.
Gostilna
pri Žabarju je ljubljanska gostilna s tradicijo, saj v njej strežejo gostom že
več kot sto let. Gostilna pri Žabarju, ki jo vodi družina Robežnik, je znana
predvsem po ocvrtih žabjih krakih, specialiteti ljubljanskega barja, po katerih
je tudi dobila ime. Ponudba gostilne je klasična, vendar sledi sodobnim
kulinaričnim smernicam, svoje barve dodajo letni časi in slovenski običaji. Vabljiva
je ponudba domačih tort in sladoleda iz njihove slaščičarne. Poleg tega pa
gostom nudijo tudi prenočišča.
