Od vseh običajev se je pri nas najbolj ohranilo prižiganje kresov na večer pred praznikom. Takrat postavijo tudi prvomajski mlaj, ki je narejen iz smreke ali bora, na vrhu ima zastavo, na deblu pa vence.
Zakaj praznik dela praznujemo 1. maja?
Bilo je leta 1886. Veliko ljudi dela v tovarnah, vsak dan, od ponedeljka do nedelje, od jutra do večera. Za svoje delo dobijo zelo malo plačilo. Delavci se zato organizirajo v skupine in sindikate, ki se borijo za njihove pravice. 1. maja v Chicagu v ZDA začnejo protestirati. Zahtevajo več pravic in osemurni delovnik.
Na začetku protesti potekajo mirno, nato eksplodira bomba, ki ubije 8 policistov. Zato policisti začnejo streljati in ubijejo 11 ljudi. Tri leta pozneje so na mednarodnem kongresu delavcev v Parizu odločili, da bodo vsako leto v spomin na delavce, ki so takrat umrli, organizirali proslave, s katerimi bodo opozarjali na pravice delavcev. Delavci zato še danes v mnogih mestih prvomajsko jutro začnejo z budnico godbe na pihala. Na ta dan potekajo sprevodi z delavci, ki se lepo oblečejo in si pripnejo rdeče nageljne.
Ročno postavljanje mlaja v Mengšu.
Objavljeni fotografiji prvomajskega mlaja sta bili posneti v Mengšu. Kot vsako leto so mlaj pred gasilskim domom ročno postavili gasilci GZ Mengeš. Tokratni organizatorji so bili loški gasilci. Na portalu Občine Mengeš so zapisali: "Tudi letos se nismo posluževali raznovrstne novejše tehnike, ampak smo mlaj postavljali ročno tako kot včasih, v skladu s tradicijo.
Zbralo se nas je zelo lepo število gasilcev. Po uspešno postavljenem mlaju je sledila še skromna tradicionalna pogostitev in vesel pogovor. Gasilci PGD Loka se zahvaljujemo Skok Gašperju za vso pomoč pri podiranju in prevozu mlaja v Mengeš."
Tekst in foto: Janez Platiše in PGD Loka pri Mengšu
