Berlinski filharmoniki se februarja odpravljajo na krajšo turnejo. Od 15. do 19. februarja bodo gostovali v Ljubljani, Zagrebu in na Dunaju. K nam prihajajo v veliki orkestrski zasedbi, v vrstah orkestra bodo tudi trije slovenski glasbeniki: hornist Andrej Žust ter klarinetista Andraž Golob in Matic Kuder. V Ljubljani bo koncert 18. 2. 2022 ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Orkester z več
kot stoletno zgodovino se je izoblikoval pod vodstvi legendarnih dirigentskih
imen, kot so Hans von Bülow, Herbert von Karajan, Simon Rattle in Claudio
Abbado. Zvok in izraz orkestra sta v zgodovini odsevala različne dirigentske
osebnosti, ki so ga oblikovale, hkrati pa je neprestano ohranjal svojo močno
identiteto.
Z dirigentom Kirillom Petrenkom, ki orkester vodi od
sezone 2019/20, je orkester zaživel s novim glasbenim žarom, ki izžareva
izjemno povezanost in medsebojno predanost. Petrenko svoje delo z orkestrom
opisuje z besedami: »Že ob debiju z orkestrom leta 2006 sem ugotovil, da
so Berlinski filharmoniki ansambel umetnikov, ki so sposobni
premikati svoje meje v vsakem nastopu – in še dlje, da ustvarjajo glasbo s
predanostjo, ki neizogibno očara občinstvo. Delo s takšnim orkestrom je darilo
za vsakega dirigenta.«
Kirill Petrenko
je glavni dirigent Berlinskih filharmonikov. Šolanje je najprej opravljal v
Rusiji, nato v Avstriji. Pozornost mednarodne javnosti je pritegnil leta 2001,
ko je v Gledališču Meiningen štiri zaporedne dni predstavljal novo produkcijo
Wagnerjeve tetralogije Nibelungov prstan v režiji Christine Mielitz in
scenografiji Alfreda Hrdlicke. Slavnostno igro je drugič poustvaril dvanajst
let pozneje na Bayreuthskem festivalu. Obenem je deloval kot generalni glasbeni
direktor Bavarske državne opere, po Gledališču Meiningen in Komični operi
Berlin tretjem angažmaju vodje operne hiše.
Je gost
prestižnih opernih prizorišč, kot so Dunajska državna opera, Kraljeva operna
hiša Covent Garden v Londonu, Metropolitanska opera v New Yorku in Bastiljska
opera v Parizu, ter velikih mednarodni simfoničnih orkestrov – na Dunaju, v
Münchnu, Dresdnu, Parizu, Amsterdamu, Londonu, Rimu, Chicagu, Clevelandu in
Izraelu.
S Filharmoniki se
maestro Petrenko predstavlja tudi zunaj Berlina – na gostovanjih in spletno v
Digitalni koncertni dvorani.
Za koncertni
spored tokratnega gostovanja je maestro Kirill Petrenko ob osrednji, smelo
virtuozni Simfoniji št. 1 Witolda Lutosławskega izbral Simfonijo št. 2
Johannesa Brahmsa, dvoobrazno – napol vedro, napol mračno – skladbo, ki jo je
skladatelj sam opisal kot »očarljivo pošast«. Program pa bo uvedla študija zvokovnih
barv Fotoptoza Bernda Aloisa Zimmermanna, ustvarjena v drugi polovici 20.
stoletja.
Program:
Bernd Alois Zimmermann, Photoptosis (Fotoptoza, preludij za veliki
orkester)
Witold Lutosławski, Simfonija št. 1
Johannes Brahms, Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73
Orkester Berlinskih filharmonikov / Berliner Philharmoniker
Orkester
Berlinskih filharmonikov / Berliner Philharmoniker, ustanovljen leta 1882 kot
samoupravno telo, uživa dolgoletni ugled enega najboljših svetovnih sestavov.
Svoj prvi koncert je predstavil 17. oktobra 1882 pod taktirko Ludwiga von
Brennerja, šefa dirigenta po izboru samih glasbenikov. Pet let pozneje je
impresarij Hermann Wolff, poslovni direktor orkestra, za novega glavnega
dirigenta imenoval Hansa von Bülowa, s katerim so Berlinski filharmoniki hitro
prodrli med elito nemških ansamblov.
Pod vodstvom
Arthurja Nikischa (med letoma 1895 in 1922) so Filharmoniki repertoar znatno
razširili s kompozicijami Brucknerja, Čajkovskega, Mahlerja, Straussa, Ravela
in Debussyja. Po Nikischevi smrti leta 1922 je glavni dirigent postal 36-letni
Wilhelm Furtwängler. Čeprav izveden zlasti v klasicizmu in nemški romantiki, je
Furtwängler na spored vključeval tudi sodobna dela Igorja Stravinskega, Béle
Bartóka in Sergeja Prokofjeva.
Takoj po vojni,
ob Furtwänglerjevem prisilnem odstopu, je položaj šefa dirigenta prevzel Leo
Borchard. Zaradi tragičnega nesporazuma je Borcharda avgusta 1945 ustrelil
ameriški stražar. Njegov naslednik je bil mladi romunski dirigent Sergiu
Celibidache. Ko je bila leta 1952 Furtwänglerjeva pripadnost nacizmu ovržena,
se je smel uradno vrniti za glavnega dirigenta. 1949. je bilo ustanovljeno
Društvo prijateljev Berlinske filharmonije, ki je imelo ključno vlogo pri
gradnji orkestrovega novega doma in še danes podpira tako filharmonijo kot
dejavnosti filharmonikov. Po Furtwänglerjevi smrti leta 1954 je naloge
orkestrovega stalnega dirigenta in umetniškega vodje prevzel Herbert von
Karajan. Značilna tonska dognanost in edinstveni poustvarjalni slog, ki ju je
sestav razvil pod Karajanovim mandatom, sta postala njegov zaščitni znak.
Claudio Abbado,
glavni dirigent Berlinčanov od oktobra 1989, je svež pristop uvedel s
tematskimi cikli, ki so ob tradicionalnem repertoarju vključevali sodobna dela.
Nov komornoglasbeni cikel je dodatno razgibal orkestrov repertoar. Ob
imenovanju sira Simona Rattla za glavnega dirigenta med septembrom 2002 in
koncem sezone 2017/2018 so orkestrovo delovanje zaznamovale pomembne novosti.
Preoblikovanje orkestra v sodobno tvorbo javne fundacije Berliner
Philharmoniker je zagotovilo več možnosti za ustvarjalni razvoj kot tudi
finančno trdnost.
Fundacija uživa
velikodušno podporo zvezne dežele Berlin, zvezne vlade in glavne pokroviteljice
Deutsche Bank. Pokroviteljstvo Deutsche Bank je med drugim usmerjeno v
izobraževalni program, uveden ob mandatu sira Simona Rattla, s pomočjo katerega
orkester nagovarja vse širše in predvsem mlajše občinstvo. Zaradi povezovanja z
občinstvom sta bila umetniški vodja sir Simon Rattle in Berlinski filharmoniki
leta 2007 imenovana za mednarodna ambasadorja Unicefa. Berlinski sestav je prvi
umetniški ansambel, ki je bil deležen te časti. Filharmoniki so spletno
platformo Digitalna koncertna dvorana leta 2009 vzpostavili za omogočanje redne
izkušnje svojih nastopov mednarodni javnosti.
Koncerte
sestava prenašajo v živo, posnetki pa so nekaj dni pozneje na voljo v video
arhivu. Dostop do Digitalne koncertne dvorane je mogoč preko televizijskih
sprejemnikov, računalnikov, pametnih telefonov, tablic in pretočnih naprav.
Deluje v partnerstvu z elektronskim podjetjem Panasonic in ponudnikom spletnih
storitev Internet Initiative Japan. 2012. so po petinštiridesetih letih
Berlinski filharmoniki še zadnjič nastopili na velikonočnem festivalu v
Salzburgu. Lastni Velikonočni festival Berlinskih filharmonikov so krstili
spomladi 2013 v Baden-Badnu. Za dokumentiranje lastnih izjemnih nastopov v
izdajah, ki izpolnjujejo najvišja tehnična in uredniška merila, so Filharmoniki
leta 2014 ustanovili založbo Berliner Philharmoniker Recordings. Najnovejša
diskografija vključuje prvo, zgodovinsko izdajo radijskih posnetkov z Wilhelmom
Furtwänglerjem med letoma 1933 in 1945, snemalni debi s Kirillom Petrenkom –
Patetično simfonijo Čajkovskega in posnetek simfonij Antona Brucknerja pod
taktirko različnih dolgoletnih glasbenih partnerjev.
Kirill Petrenko
je glavni dirigent orkestra Berlinskih filharmonikov od leta 2019. Prvi
programski poudarki maestrovega mandata so klasično-romantični repertoar, ruska
glasba in neupravičeno pozabljeni skladatelji. Še en pomemben vidik
Petrenkovega delovanja je izobraževalni program Berlinskih filharmonikov, s
katerim orkester nagovarja novo občinstvo.
Kirill
Petrenko umetniški vodja orkestra Berlinskih filharmonikov
Kirill
Petrenko je od avgusta
2019 glavni dirigent in umetniški vodja orkestra Berlinskih filharmonikov. Pred
tem je deloval sedem let kot generalni glasbeni direktor Bavarske državne
opere, po prvih kariernih angažmajih v dunajski Ljudski operi, Državnem
gledališču Meiningen in Komični operi
Berlin. Bil je gost prestižnih koncertnih prizorišč, kot so Dunajska državna
opera, Semperjeva opera v Dresdnu, Kraljeva operna hiša Covent Garden v
Londonu, Metropolitanska opera v New Yorku in Bastiljska opera v Parizu.
Med letoma 2013
in 2015 je na Bayreuthskem festivalu predstavljal novo produkcijo Wagnerjeve
tetralogije Nibelungov prstan. Na koncertu ob odprtju svoje prve sezone
na čelu Berlinskih filharmonikov je vodil poustvaritev Beethovnove Devete
simfonije - tudi kot simbolno napoved programski usmerjenosti v jedro
klasično-romantičnega repertoarja. Poleg tega se je zavezal ponovnemu odkrivanju
neupravičeno pozabljenih avtorje, kot sta Josef Suk in Erich Wolfgang Korngold.
Maestrova
predanost sodobni glasbi - poleg osrednjih del 20. stoletja je poustvaril
številne svetovne premiere simfoničnih del in celovečernih oper – se izkazuje
tudi v Berlinu; med prvimi novimi deli je bila skladba Anne Thorvaldsdóttir,
sledil je niz naročil sodobnim skladateljem. Z vodenjem projektov Karajanove
akademije in koncertov Nemškega nacionalnega mladinskega orkestra se zavzema za
izobraževanje mladih glasbenikov in približevanju različnih vidikov glasbe
mladim.
Na velikonočnem
festivalu v Baden-Badnu nadaljuje z vodenjem oper kot tudi koncertov. Zunaj
Berlina lahko maestra Petrenka slišimo tudi na gostovanjih z Berlinskimi
filharmoniki, mdr. na festivalih v Salzburgu in Luzernu, v evropskih glasbenih
prestolnicah, kmalu tudi v Aziji - ter seveda virtualno v Digitalni koncertni
dvorani.
Poleg
koncertnih albumov z literaturo Johna Adamsa in Gustava Mahlerja (Simfonija
št. 6), v sklopu celovite predstavitve opusa obeh avtorjev, je pri založbi
Berliner Philharmoniker Recordings že izšel posnetek (CD/SACD) s simfonijami
Ludwiga van Beethovna, Petra Iljiča Čajkovskega in Franza Schmidta ter Glasba
za orkester (Musik für Orchester) Rudija Stephana; Simfonija št. 6,
»Patetična«, P. I. Čajkovskega je na voljo v samostojni izdaji. V
pripravi so nadaljnji posnetki izbranih koncertov.
Foto: CD
