Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bodo v četrtek, 17. februarja 2022, ob 19.30, premierno uprizorili ljubezenski balet Romeo in Julija na glasbo Sergeja Sergejeviča Prokofjeva. Koreografija je delo umetniškega direktorja baleta Renata Zanelle in občinstvo nagovarja z aktualno zgodbo o nemoči in večni predanosti ljubezni. Koreograf je navdih zanjo našel v trenutnem stanju političnih nasprotovanj, človeške arogance in merjenju moči.
Po uspešni produkciji baleta Romeo in Julija leta 2016, ko
sta v naslovnih vlogah blestela Ana Klašnja in Lukas Zuschlag, bo tokrat na
odru zaživela sodobnejša baletna zgodba koreografa Renata Zanelle. Slednji je
zgodbo o veronskih zaljubljencih ustvaril že na odrih Grške in Romunske narodne
opere, v Ljubljani pa bo zgodba prepričala v izpopolnjeni različici, ustvarjeni
prav za ljubljanski baletni ansambel.
Tragedija o ljubimcih iz Verone, ki jo je leta 1593 napisal
William Shakespeare, je ljubezenska zgodba za vse čase. Slavo nesrečnih
ljubimcev, ki kljub svoji mladosti in morebitni naivnosti dosledno sledita
svojim globokim čustvom, ne ozirajoč se na posledice, je na baletni oder
prenesel eden največjih skladateljev 20. stoletja Sergej Sergejevič Prokofjev.
Delo je napisano v tradiciji klasičnega baleta, ki se
navezuje na Čajkovskega in Delibesa, ter v glasbenem pogledu prinaša veliko več
kot le izdelano ritmično obliko, ki naj bi spremljala ples. Vsepovsod se kaže
izjemna skladateljeva nadarjenost za glasbeno karakterizacijo in ustvarjanje
razpoloženj. Lirični element se tako kot v tem baletu ni razcvetel v nobenem
drugem delu Prokofjeva. Da je Prokofjeva stvaritev postala vrhunska klasična
umetnina in del repertoarja večine baletnih ansamblov, je nedvomno največ
prispevala intenzivna, ekspresivna ljubezenska glasba, ki po vzdušju, tehniki
in slogu spominja na romantiko 18. stoletja.
Koreograf je za tokratno koreografijo izbral tri plesne
pare, obdarjene z mladostno svežino in baletno eleganco. Poleg prvega plesnega
para, priznane baletne solistke Nine Noč
v vlogi Julije in solista Kente Yamamota v vlogi Romea, bodo v naslovnih vlogah
nastopili še Yaman Kelemet in Filip Jurič ter Nina Kramberger in Oleksandr
Koriakovskyi. »Za vse tri balerine je vloga Julije debi, zato imajo še toliko
večjo motivacijo za ustvarjanje,« pove Zanella, ki komaj čaka, da plesna zgodba
zaživi tudi med občinstvom.
Za Nino Noč je to ena večjih vlog, ki jih je ustvarila v
zadnjih letih, in priznava, da je bila Julija že dolgo njena velika skrita
želja. »Vloga Julije je ena izmed sanjskih vlog vsake balerine. Lirična,
plesna, dramatična. Zame bo to prva Julija v karieri in prav zato ima še toliko
bolj posebno mesto v mojem srcu. V celotnem procesu priprav na premiero smo
imeli plesalci veliko umetniške svobode. Seveda smo od koreografa dobili
natančne korake in muzikalno izvedbo le-teh, vendar smo imeli privilegij, da
smo lahko like razvijali v sebi s pomočjo svojih občutkov. Julija je zame na
začetku igrivo in nagajivo mlado dekle, pozneje spozna Romea in doživlja vse
občutke tiste prve ljubezni, ob koncu baleta pa doživi tudi razočaranje in
zlomljeno srce.«
Kot Romeo bo z Nino Noč zaplesal baletni solist Kenta
Yamamoto. Prvič se je z vlogo nesrečnega ljubimca srečal pred šestimi leti, ko
je predstavo za ljubljanski balet koreografiral Youri Vámos. Na vprašanje, kako
se razlikuje oblikovanje vloge pred leti od tega danes, je povedal, da sam to
doživlja kot dve povsem različni produkciji. »Mislim, da so razlike odvisne
predvsem od koreografa in tokrat v vlogi iščem to, kar v njej išče tokratni
koreograf Renato Zanella. Iz zgodbe
poskušam potegniti kar največ, pri tem pa je pomembno tudi sodelovanje s
soplesalko. Z Nino kot Julijo se veliko pogovarjava o tem, kako predstaviti
zgodbo in kako pripraviti občinstvo, da bo razumelo vsak prizor in vsak korak.«
Zanella je h glasbenemu sodelovanju in k poustvarjanju
glasbe Prokofjeva povabil ameriškega dirigenta Kevina Rhodesa, ki se je našemu
občinstvu premierno predstavil lani poleti s predstavo Dunajski večer na odru
Cankarjevega doma. Priznani dirigent ne skriva navdušenja nad našim opernim
gledališčem in pravi, da se tu počuti kot doma. »Imam neverjetno srečo, da pri
svojem umetniškem delu obiskujem veliko različnih krajev, kjer v času priprave
in izvedbe produkcije običajno preživim več tednov. Da lahko delam v različnih
kulturah in državah, pri tem pa sklepam nova prijateljstva v čudovitih opernih
hišah, je velik privilegij,« sklene dirigent.
Prvi in drugi premieri bo do 3. marca sledilo še devet
ponovitev.
