Zg. Gameljne, 28.2.2022 - V luči nedopustne in nesmiselne vojne agresije na Ukrajino želimo javnosti v izogib napačnemu razumevanju vloge vile Ruska dača spomniti na njen izvor in poslanstvo.
Primestna vila v Zg.
Gameljnah je od leta 2011 slovenski kulturni spomenik, zaradi svoje zunanje podobe poimenovan Ruska dača. Vilo je leta 1908 z izrazito
močnim vplivom arhitekture ruskih počitniških hiš, ki jih poznamo kot dače, prenovil
ljubljanski veletrgovec s pivom Franc Petrič. V dostopnih arhivih ni
ohranjenega gradiva, ki bi pojasnjevalo od kod Petriču navdih. Še najbolj
verjetno pa je, da se je za takšno prenovo odločil na osnovi Narodopisne – češkoslovaške
razstave, ki je bila v Pragi leta 1895. Razstavo je podrobneje opisal slovenski
etnolog Matija Murko, ki navaja, da so
bili tam med drugim razstavljeni tudi praktični primeri arhitekture hiš
slovanskega sloga, tudi ruskega. Od Petričeve prenove dalje, se je hiša
imenovala Ruska dača in je bila takrat tudi vpisana v zemljiško knjigo kot
vila.
Po temeljiti prenovi
lastnika dr. Aleša Musarja med 2017 – 2019, ki je potekala v skladu s
konservatorskim načrtom Zavoda za varovanje kulturne dediščine Republike
Slovenije, vila Ruska dača predstavlja povsem novo, drugačno, zanimivo
turistično in zgodovinsko lokacijo osrednje Slovenije za domače in tuje obiskovalce.
Poleg vodenja skozi dinamičen zgodovinski čas zlasti 19. in zgodnjega 20.
stoletja, so dodana vrednost dače pestra kulturna in kulinarična doživetja,
organizacija dogodkov, najem luksuznega vozila in organizacija potovanj.
Za prenovo je bil dr.
Musar s celotno ekipo nagrajen s Steletovim priznanjem, najvišjim stanovskim
priznanjem slovenskih konservatorjev. Tudi Inšpektorat RS za kulturo in medije
je v svoji objavi 24. februarja 2020 Rusko dačo uvrstil med tri vzorčne primere
uspešne izvedbe ukrepov obnove nepremične kulturne dediščine. https://www.gov.si/teme/inspekcijski-nadzor-na-podrocju-kulture/
Če smo v Sloveniji
lahko ponosni na bogato ohranjeno dediščino podeželskega življenja, celo
srednjeveških gradov, pa Ruska dača ostaja precej osamljen in zato toliko bolj
edinstven kulturni prostor, v katerem se da slutiti, kakšno je bilo življenje
ugledne, premožnejše meščanske družine v času pred prvo svetovno vojno.
Foto: Ruska dača
