Zdravje ni le pravica, ampak temeljno človeško dostojanstvo – si ga boste lahko privoščili?

Slovenski zdravstveni sistem se zadnja leta bori s številnimi izzivi, zaradi katerih trpijo predvsem pacienti. Večletno čakanje na nujne preglede, podražitev predpisanih zdravil in birokratska vojna v zdravstveni administraciji – so slovenskemu javnemu zdravstvu šteti dnevi?

»Zdravje ni le pravica, ampak temeljno človeško dostojanstvo. Naša naloga je, da zagotovimo, da vsak državljan Slovenije dobi kakovostno zdravstveno oskrbo, ko jo potrebuje. To pomeni končanje čakalnih vrst, odpravljanje birokracije in ustvarjanje sistema, ki deluje za vsakogar, ne glede na socialno ali ekonomsko stanje,« pravi aktivna akterka v političnem prostoru in poznavalka evropskega političnega prostora Mojca Erjavec, ki je kar 15 let delovala v Bruslju.

Mojca se podaja v boj za poslansko mesto v evropskem parlamentu, o čemer bomo volivci odločali junija letos. Prepričana je, da na evropski ravni obstajajo rešitve za kompleksne probleme, ki pestijo slovensko zdravstvo. »Čeprav je zdravstvo področje, ki ga mora v prvi vrsti urejati država in ne Evropska unija, lahko z dejansko izvedljivimi predlogi poizkusimo izboljšati situacijo na državni ravni, tudi tako, da znanje izkoristimo z usmerjanjem evropskih sredstev, ki nam pri reševanju izzivov lahko pomagajo,« pravi Mojca.

»Ena od možnih poti naprej je nenehno izboljševanje transparentnosti in odgovornosti preko skupnih čezmejnih javnih naročil. To vključuje uvedbo strogih protikorupcijskih politik in mehanizmov nadzora ter spodbujanje odprtosti in preglednosti v vodenju zdravstvenih ustanov. Ključna je tudi skrb za duševno zdravje Slovencev, zato se zavzemam za evropske projekte, usmerjene v povečanje dostopa do psihoterapevtskih in psihiatričnih storitev, za sprejetje ukrepov za odpravo stigme okoli duševnih bolezni ter za spodbujanje ozaveščenosti in izobraževanja na tem področju,« razloži. Poleg boja proti korupciji in krepitve duševnega zdravja pa opozarja, da se moramo v procesu reševanja izzivov slovenskega zdravstvenega sistema osredotočiti tudi na čezmejno sodelovanje za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev. »Slednje lahko igra ključno vlogo pri zmanjšanju čakalnih dob in zagotavljanju hitrejše oskrbe za tiste, ki jo potrebujejo,« je prepričana Erjavčeva. Pa vedno višje cene zdravstvene administracije? Ceno zanjo seveda plačujejo pacienti. »Razlika v odstotkih, ki jih država nameni za administracijo, je lahko ključna. Države z nižjim odstotkom za administracijo, kot so Češka, Slovaška in Baltske države, so imele manjši vpliv na denarnice svojih državljanov. Le 2 odstotka na prebivalca manj za administracijo bi v slovenskem zdravstvu pomenilo 42 evrov več ob koncu leta za pacienta – to pa je že šest stekleničk sirupa Calpol za otroka ali šest škatlic Aspirina za lajšanje glavobola,« pojasni Mojca Erjavec.

Zdravje je pogoj za kakovostno življenje, vendar so visoke cene v zdravstvu in vpliv inflacije izziv, ki zahteva pozornost. Pogosto se postavlja vprašanje, ali si lahko vsi pacienti privoščijo potrebne zdravstvene preglede in storitve brez finančnih obremenitev. »Lani so se zdravstvene storitve podražile za okoli osem odstotkov. Zaradi inflacije v zdravstvu se družine soočajo z izzivi prilagajanja svojega proračuna in iskanja alternativnih rešitev za ohranjanje zdravja. Zavedanje o vlogi politike pri oblikovanju zdravstvenih politik je bistveno za ustvarjanje boljšega sistema, ki bo dostopen in cenovno ugoden za vse,« zaključi Erjavčeva. Več o predlogih za rešitev slovenskega javnega zdravstva lahko preberete tukaj.