drage
Slovenke in Slovenci,
prebivalke in prebivalci,
27. april je dan, ko se spominjamo poguma in odločnosti naših prednikov v boju proti zlu okupatorja. Ob današnjem oziranju na naše zgodovinske korenine se zahvaljujem vsem tistim, ki so se uprli nasilju in zatiranju ter, tudi za ceno lastnih življenj, položili temelje za našo svobodo. Njihov pogum in odločnost nas navdihujeta in nas spominjata, da smo močnejši, ko smo združeni. Naj nam njihov zgled služi kot opomin in spodbuda, da ohranimo svobodo in dostojanstvo ter gradimo boljši jutri za vse nas.
Narodnoosvobodilno gibanje je bilo ključno obdobje v naši zgodovini, ko so se ljudje združili v boju za skupne cilje – svobodo, pravičnost in dostojanstvo. Enotnost in pogum bork in borcev narodnoosvobodilnega gibanja sta narod v tistih težkih časih povezovala ter mu dajala moč v boju proti okupatorju. Na današnji dan se teh vrednot spominjamo, a vedno znova se moramo tudi zavzemati, da jih bomo ohranili ter prenašali znanje in izkušnje na prihodnje generacije. Vsak dan se moramo boriti za demokracijo, človekove pravice, strpnost in spoštovanje različnosti. Le tako lahko ohranimo dediščino tistih, ki so se borili za nas, in zagotovimo boljšo prihodnost zase in za prihodnje generacije.
Žal tudi letošnje leto prinaša kruto spoznanje, da naš planet, edini, ki ga imamo, še zdaleč ni osvobojen nasilja in konfliktov. Po svetu se trenutno razplamteva kar 55 oboroženih spopadov, ki ljudem prinašajo trpljenje, za sabo pa puščajo razdejanje. Namesto da bi letos lahko govorila o začetku mirovnih procesov v Ukrajini, moram tokrat poleg vojne na evropskih tleh opozoriti na trpljenje in kršitev osnovnih človekovih pravic nedolžnih ljudi, predvsem otrok, žensk in civilistov, v Palestini. Do tega dogajanja nikakor ne morem ostati brezbrižna. Zato ponovno pozivam k premirju in končanju vojaških spopadov. Mirna rešitev konfliktov je edini pravi način za zagotovitev varnosti in blaginje za vse vpletene strani.
Mednarodna skupnost se mora končno poenotiti v prizadevanjih za mir, stabilnost in pravičnost. Veto bi morali uporabljati z mislijo na človekovo dostojanstvo, na osnovne človekove pravice, za zagotavljanje človečnosti, in ne s položaja moči ter golih političnih interesov. Skrajni čas je, da fige umaknemo iz žepov, da se od besed obžalovanja ter obsojanja premaknemo k dejanjem.
Prav je, da se danes spominjamo preteklosti, in še kako prav je tudi, da opozarjamo na trpljenje mnogih po svetu, ki ne vodi v boljšo prihodnost. Bodimo ponosni na borke in borce, ki so se borili za našo svobodo, ter se zavedajmo svoje odgovornosti. Za vzpostavitev miru in širjenje strpnosti. To mora biti naš boj. A ne z orožjem, temveč z razumom in z mislijo na sočloveka.
Iskrene
čestitke ob današnjem državnem prazniku!
