Ljubljana, 3. 4. 2024
- Pred dnevi je bilo v medijih objavljeno mnenje pravno-zakonodajne
službe Državnega zbora Republike Slovenije o morebitnem referendumskem
vprašanju "ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do
pomoči pri prostovoljnem končanju življenja", ki se pravilno nanaša na
načelo pravne države, ustavno pravico državljank in državljanov do sodelovanja
pri upravljanju javnih zadev in na ustavno pristojnost Državnega zbora, urejati
pravice in obveznosti z zakonom. Pravno-zakonodajna služba Državnega zbora pri
tem ugotavlja, da vprašanje ni jasno, ker ni jasno opredeljeno, kaj pravica do
pomoči pri prostovoljnem končanju življenja obsega. Pobudniki za
sprejem tovrstne pravice v naš zakonodajni okvir in soavtorji prvega predloga
Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zato verjamemo, da bo
Državni zbor referendumsko vprašanje ustrezno izostril, tako da bo spoštovana
resnična volja državljank in državljanov pri odločanju o uzakonitvi pravice do
pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o kateri bo sicer odločil
zakonodajalec.
Ob tem še posebej
izpostavljamo, da je razprava o 17. členu slovenske ustave, ki ureja pravico do
nedotakljivosti življenja, v pretežni meri neustrezna.
17. člen v prvi
vrsti prepoveduje protipravne posege države oziroma oblasti in drugih subjektov
v posameznikovo življenje, pri tem pa nosilcu pravice, ki je posameznik sam, ne
odvzema razpolagalnega upravičenja nad lastnim življenjem. Dejanja kot so
samomor, silobran, uporaba strelnega orožja s strani policije, zavrnitev ali
celo opustitev zdravljenja, so, čeprav povzročijo smrt, skladna s pravom, kadar
izpolnjujejo predpisane zakonske pogoje, ne da bi zato morali spreminjati
določbe 17. člena slovenske ustave.
Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac, Brigita Skela Savič in Luka Mišič,
soavtorji prvega predloga zakona o prostovoljnem končanju življenja
.png)
