Radlje ob Dravi, 23. 4. 2024 - Prav na dan, ko je Državni zbor potrjeval novi energetski zakon, je tudi na Koroškem v Radljah ob Dravi tekla beseda o pomembni temi energetike in zelenega prehoda. Zaradi prilagajanja energetske oskrbe zahtevam zelenega prehoda, ki predvideva ambiciozne cilje na ravni Evropske unije in v okviru svetovnega podnebnega dogovora, je tudi pri nas vedno več vlaganja v obnovljive vire energije. A pogosto je to povezano z visokimi stroški, ki jih največkrat krije končni uporabnik. Hkrati je praksa iz tujine že pokazala, da lahko nepremišljeno ukrepanje vodi v težave s preskrbo. Sogovorniki so se strinjali, da je treba investicijam v obnovljive vire energije nameniti pozornost, a tudi ustrezen čas in premislek, da bo lahko idejam sledila tudi praksa.
Župan Radelj ob Dravi, magister Alan Bukovnik, je povedal, da je občina bogata z dvema obnovljivima viroma - vodo in lesom, kar zagotavlja ustrezno preskrbo z obnovljivimi viri energije. Težave se pojavljajo pri distribuciji le-te, saj omrežje zaenkrat še ni prilagojeno, a se trudijo v tej smeri in uresničujejo energetsko vizijo razvoja občine, ki vključuje tudi ogrevanje z biomaso javnih stavb ter prehod na zeleno mobilnost javnega potniškega prometa v prihodnosti.
Poslanec v Državnem Zboru, Jožef Horvat, je izpostavil, da postopki umeščanja objektov v prostor velikokrat pomenijo tudi neobhodne prepreke pri boljšanju energetske preskrbe Slovenije. Izpostavil je geotermalno energijo in plin, ki pri nas na vzhodu države še nista izkoriščena. Zavzel se je za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, ki je stabilen ter hkrati čist vir energije za vse večje potrebe gospodarstva in ljudi.
Strokovnjak za energetiko, doktor Robert Maruša, je spregovoril o težavah, ki jih zaradi fluktuacije v pridobivanju energije lahko predstavljajo obnovljivi viri, zlasti solarna energija. Za vetrne elektrarne so postopki umeščanja v prostor absolutno predolgi, zato se je zavzel za vlaganja v manjše toplarne, ki predstavljajo odličen primer ogrevanja na biomaso, tudi iz tujine. Dodal je, da se ne bi smeli zanašati samo na elektriko kot vir ogrevanja ter izpostavil stabilnost preskrbe z jedrsko energijo.
Razprava je pokazala, da niti Koroška, niti Slovenija kot celota v svojih težavah nista izjemi. Cilji - postati podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050, ki si jih je zadala Evropska unija, se v praksi kažejo kot zelo ambiciozni, zato se iz številnih držav slišijo pozivi k bolj postopnemu prehajanju nanje. Strokovnjakinja za evropske zadeve in članica mreže Gradimo Evropo pod okriljem Evropske komisije, Mojca Erjavec, je izpostavila, da je cilj, da bi bili vsi novi avtomobili in kombinirana vozila, registrirani v Evropi, do leta 2035 brez-emisijski, najverjetneje preveč ambiciozen. Težave se pojavljajo zlasti zaradi nevzdržnosti električnih omrežij, ki na tovrstne obremenitve niso pripravljena. Pozvala je k razumnosti pri uveljavljanju ciljev ter upoštevanju zmožnosti in potreb prebivalstva, pa tudi pomoči s strani držav, denimo prek subvencij za toplotno izolacijo stavb. Za ukrepe socialnega sklada za podnebne EU sicer namenja 86 milijard evrov.
Evropske volitve, na katerih bomo Slovenci izbirali evropske poslance, ki bodo zastopali naše interese v Bruslju, bodo v nedeljo, 9. junija 2024.
