Opero Macbeth je zasnoval, oblikoval in režiral južnoafriški režiser svetovnega slovesa Brett Bailey (www.thirdworldbunfight.co.za), ki se je na evropskih odrih proslavil s predstavami, kot so Exhibit B, Orfeus in Big Dada. Njegove predstave so gostovale po skoraj vseh celinah. »Naš afriški Rimbaud«, kot ga je imenoval eden od kritikov, stare evropske zgodbe cepi na afriška tla. Po ogledu njegovih predstav Medeja, Orfej ali Macbeth se evropski gledalec vpraša, ali ni bilo nemara nasprotno, ali se niso te zgodbe priselile v Evropo iz Afrike?
Opera Macbeth je prirejena za deset temnopoltih južnoafriških opernih pevcev in dvanajst glasbenikov (pet godal, pet pihal, dve tolkali) Fabrizia Cassola (www.fabriziocassol.com), ki je sodeloval že z umetniki, kot so Anne Teresa De Keersmaeker, Alain Platel, Faustin Linyekula, Luc Bondy in Philippe Boesmans.
Premil Petrovic (www.premilpetrovic.com/vita.php) je večkrat nagrajen in mednarodno proslavljen srbski dirigent, ki deluje v Berlinu. Najraje se predaja nenavadnim projektom ter obsežno ustvarja na Hrvaškem, Srbiji, Nemčiji, Avstriji in Portugalski. V Macbethu bo vodil lastno zasedbo – z nagradami ovenčani No Borders Orchestra (http://www.nobordersorchestra.org/), ki je razburkal evropske kroge klasične glasbe.
Shakespeare je tragedijo o Macbethu, škotskem kralju, zaslepljenem z voljo do moči in njegovi oblastiželjni Lady Macbeth, napisal med davnimi leti 1599 in 1606 v času vladanja angleškega kralja Jamesa I., ki je bil pred tem škotski kralj James VI.
Prvič je bila verjetno uprizorjena leta 1611 v Globe Theatru v Londonu.
Škotski general Macbeth na poti domov iz boja s svojim sobojevnikom Banquom sreča čarovnice, ki mu prerokujejo, da bo postal škotski kralj. V domačem gradu s soprogo Lady Macbeth, skujeta zaroto proti dobremu kralju Duncanu. Krvavemu umoru kralja sledi brezkončno prerivanje krvi, da bi se novo ustoličena kralj in kraljica, katerih spletke so ostale neodkrite, obdržala na oblasti. Pokoplje ju lastni pohlep po oblasti, ki ju potegne v blaznost in povzroči njun propad.
V gledaliških krogih velja vraža, da gre za prekleto igro in da izgovarjanje njenega imena prinaša nesrečo, zato jo imenujejo kar z imenom 'škotska igra' ali pa MacB., glavna lika pa označujejo kot gospod in gospa M.. Če nesrečno ime komu le zleti iz ust, pa obstaja cela vrsta proti urokov, kot recimo vrtenje okrog svoje osi, pljuvanje čez levo ramo in podobno.
Verdi je opero Macbeth po Shakespearejevi tragediji napisal leta 1847, v navalu romantične mode shakespearjanskih tem in velja za eno največjih Verdijevih del, ki slovi po celi vrsti spektakularnih arij Lady Macbeth in je izjemno pomembno za razvoj njegovih skladateljskih konceptih. Od svojega nastanka je Verdijeva opera že v 19. stoletju doživela številne predelave.
Shakespearejeva tragedija je skozi stoletja navdihnila tudi številne druge umetnike od filmskih režiserjev od Orsona Wellesa do Akire Kurosawe ali skladateljev od Richarda Straussa do Duka Ellingtona ter slikarje od Füselija do Williama Blaka in Johna Singerja Sargenta.
Južnoafriški gledališki režiser Brett Bailey je Macbetha postavil po svoje. Priredbo Verdijeve glasbe je naročil izurjenemu belgijskemu skladatelju Fabriziu Cassolu, ki ohranja vso specifiko Verdijeve partiture s poudarkom na velikih arijah protagonistov, na kožo pisanim izvrstnim temnopoltim pevkam in pevcem, ki so tudi odlični igralci. Tragedijo o Macbethu pa si je zamislil kot zgodbo v zgodbi gledališke skupine beguncev iz demokratične republike Kongo v begunskem taboru.
Amaterska skupina naleti na zaboje, polne kostumov, rekvizitov, librettov in starih posnetkov opere Macbeth. Ob brskanju med temi predmeti se jim porodi misel, da bi sami lahko uprozorili Macbetha, saj v njem odkrijejo številne povezave s položajem v svoji domovini, ki jo uničujejo okrutni klanski boji za oblast in prevlado nad z rudniki zlata bogatim ozemljem.
Besedilo in foto: Janez Platiše
Vir: Cankarjev dom Ljubljana
Besedilo in foto: Janez Platiše
Vir: Cankarjev dom Ljubljana
