V Ljubljana Festivalu pester začetek julija z menjavo dirigenta #foto

Festival Ljubljana v prihajajočem tednu napoveduje številne izjemne prireditve – tri koncertne večere ter baletno in gledališko predstavo. Prisluhnili bomo Verdijevemu Rekviemu, ki bo na sporedu 3. julija, 4. julija bo nastopil violinist Julian Rachlin, dan za tem pa se nam bodo predstavili I Virtuosi Italiani; 6. in 7. julija bosta sledila baletno obarvana večera Béjart Balleta iz Lozane, teden pa bomo sklenili z gledališko predstavo Pismo očetu Anton Podbevšek Teatra.

Zaradi okužbe s koronavirusom bo v nedeljo, 3. julija, pri uprizoritvi Verdijevega rekviema namesto Karla Marka Chichona nastopil italijanski dirigent Roberto Abbado, ki prihaja iz glasbene družine; njegov oče je bil pianist in skladatelj Marcello Abbado, njegov stric pa dirigent Claudio Abbado. Od leta 2018 deluje kot glasbeni direktor Festivala Verdi v Parmi, vodi tudi ugledne evropske in ameriške orkestre. Leta 2008 je prejel nagrado Franco Abbiati, ki jo podeljuje Nacionalno združenje glasbenih kritikov Italije.

Rekviem Giuseppeja Verdija je eden najbolj veličastnih, kar jih je nastalo po (sicer nedokončanem) Rekviemu W. A. Mozarta. Dramatičnost in energičnost, v prepletanju s pretanjeno spevnimi melodijami, sledita besedilu o poslednji sodbi in priprošnji po odrešitvi duše. Pod taktirko Roberta Abbada bo nastopila Latvijka s polnim mezzosopranom, Elīna Garanča, ki bo tokrat na odru stala ob sopranistki žlahtne tradicije bolgarskih pevk, Krasimiri Stojanovi, ukrajinskem tenoristu Dmitru Popovu, ki se z lirično nežnim junaškim glasom vzpenja med najboljše operne pevce, in obiskovalcu opernih odrov, kot sta odra Salzburškega festivala in milanske Scale, znanem basistu Riccardu Zanellatu.
(3. 7., 20.00, Cankarjev dom)

V vlogi solista bo z Brahmsovim Koncertom za violino v D-duru, op. 77, tokrat s Stradivarijevo violino iz leta 1704 nastopil mednarodno uveljavljeni violinist litovskih korenin Julian Rachlin. Virtuoz s srcem, kot ga opisujejo mediji, je kot dirigent in violinist nastopil z najimenitnejšimi orkestri ter ustvaril številne posnetke za najuglednejše glasbene založbe, deluje pa tudi kot uveljavljen pedagog na dunajski glasbeni in umetniški šoli. Koncert bosta sklenila v romantični maniri napisani mladostniški Adagio Antona Lajovica in Simfonija št. 5 v e-molu Petra Iljiča Čajkovskega, izvedbo z Orkestrom Slovenske filharmonije pa bo vodil nemški pianist in dirigent Christoph Eschenbach, ki se v sam vrh dirigentov sodobnega časa uvršča zaradi interpretacij, v katerih spaja intelekt z enkratnim čustvenim nabojem.
(3. 7., 20.00, Cankarjev dom)

Orkester Italijanski virtuozi je veronska zasedba, ki na mednarodni glasbeni sceni velja za eno najodličnejših. Kritiki cenijo predvsem njihov samozavesten in briljanten nastop, ki glasbena dela oživi, pri čemer pa ne izgubijo smisla za stilne okvirje posameznega obdobja. Za umetniško dovršenost orkestra od leta 2006 skrbi njegov umetniški vodja violinist Alberto Martini, ki bo na koncertu nastopil v vlogi solista in dirigenta. Zazvenela bodo dela najpomembnejših skladateljev baroka: posamezni odlomki iz oper in koncertov Georga F. Händla, Antonia Vivaldija in Francesca S. Geminianija. Pri arijah se bo orkestru pridružila italijanska mezzosopranistka Daniela Pini, ki slovi po prožni naravi glasu, zaradi česar se lahko v svoji umetnosti brez težav prilagaja različnim obdobjem.

(3. 7., 20.00, Cankarjev dom)

Béjart Ballet iz Lozane je od nastanka leta 1987 pomembna skupina, ki jo v koreografskem svetu pogosto omenjajo. Za njeno umetniško izvrstnost skrbi vodja Gil Roman, ki ga je za naslednika izbral sam Mojster, Maurice Béjart, preden se je poslovil leta 2007. Béjart Ballet iz Lozane nastopa po vsem svetu in tako ohranja željo svojega ustanovitelja, da bi svet baleta predstavili širšemu občinstvu. Gil Roman je koreograf že 20 let. Ohranja delo Mauricea Béjarta, v repertoar skupine pa dodaja tudi nove stvaritve. Skupina bo letos že petič nastopila v ljubljanskih Križankah. Obiskali nas bodo 6. in 7. julija. Tokrat bodo predstavili delo Gila Romana t ‘M et variations …, ki je v obliki dnevnika naslovljeno na Mauricea Béjarta. Gre za baletne variacije na temo Ljubezni in notranje nujnosti Plesa. Sledil bo še Béjart fête Maurice. Izvlečki baletov Mauricea Béjarta, ki jih je izbral Gil Roman, nas spominjajo na priprave na zabavo. To bo živahna predstava, ki nas bo popeljala na potovanje po vesolju stvaritelja baletne skupine.

(3. 7., 20.00, Cankarjev dom)

 

V inscenaciji Pismo očetu je singularnost Franza Kafke postavljena tripartitno: kot moški glas (Gregor Čušin), ženski glas (Barbara Ribnikar) in pisec glasbene temperature besedila, pianist (Primož Hladnik). Kafka v pismu izvede freudovski dokazni analitični postopek o premoči Očeta, ki je naddoločilo Franza v njegovem formiranju in subjektiviranju, in enako kot Avtorja (Moje pisanje se je ukvarjalo s Teboj, v njem sem tožil samo o tem, o čemer nisem mogel tožiti na Tvojih prsih …). Pismo je svojevrstni avtokritični dialektični intimizem, v katerem se razpre taktilni svet kafkovskih metafor (npr. o soncu, stopnicah, zemljevidu, strehi, ječi …), saj je Kafka, kot pravi nekje Max Brod, pisal v slikah, ne v pojmih. Inscenacija torej izhaja iz refleksije osnovnega in primarnega Kafkovega intersubjektivnega razmerja z Očetom, iz analitike odtenkov in uvidov v moč očetovskega nadjaza. Predstava je nastala v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in Cankarjevega doma.

(3. 7., 20.00, Cankarjev dom)