Katoličani in evangeličani Binkoštno nedeljo praznujejo 50 dni po veliki noči s tem praznikom končujejo velikonočni čas. Spominjajo se prihoda Svetega Duha in ustanovitve Cerkve. V nekaterih evropskih državah praznujejo tudi binkoštni ponedeljek, ki je dela prost dan Praznik se imenuje po grški besedi "pentekoste", ki pomeni "petdeseti", saj se praznuje petdeseti dan po velikonočni nedelji.
Na ta dan se kristjani spominjajo, kako je Sveti Duh
navdihnil apostole, da so začeli oznanjati evangelij in širiti vero po vsem
svetu. Z močjo Svetega Duha so apostoli premagali strah in sramežljivost ter
začeli govoriti v različnih jezikih, da bi jih lahko razumeli ljudje iz vseh
narodov.
Binkoštna nedelja je praznik veselja, upanja in novega
življenja. Simboli praznika so ogenj, ki predstavlja Svetega Duha, veter, ki
ponazarja moč Svetega Duha, in golob, ki je simbol miru in čistosti.
Bogoslužja na Binkoštno nedeljo so običajno slovesna in
vesela. Cerkve so okrašene z zelenjem in cvetjem, mašniki pa nosijo zelena
liturgična oblačila. Pri maši se berilo iz Apostolskih dejanj opisuje prihod
Svetega Duha nad apostole.
Verniki na Binkoštno nedeljo obhajajo evharistijo in
prejmejo zakramente, se udeležujejo procesij in molijo za blagoslov Svetega
Duha. Praznik je tudi priložnost za druženje s sorodniki in prijatelji ter za
praznovanje življenja vere.
Binkoštna nedelja je v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od štirih največjih praznikov. Med drugim v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Švici in na Madžarskem praznujejo tudi binkoštni ponedeljek, ki je dela prost dan. Evangeličani, ki predstavljajo velik del kristjanov v teh državah, namreč binkoštni dan razumejo kot ustanovni dan Cerkve in ga zaradi njegove pomembnosti obhajajo dva dneva.
